V zakonu ali sorodstvu s Slovenci bi bili radi le slabi štirje odstotki mladih Hrvatov, ki so se sicer v raziskavi pokazali kot zelo konservativni in verni.

Ko gre za Slovence, je tretjina izmed 1500 anketirancev v starosti med 14 in 27 let povedala, da nimajo nič proti, če Slovenci prebivajo na Hrvaškem, le 15 odstotkov bi jih imelo za sosede, slabih 16 odstotkov pa bi se s Slovenci družilo in se medsebojno obiskovalo.

Slabih devet odstotkov anketirancev je dejalo, da bi lahko bili sodelavci s Slovenci, le 2,8 odstotka pa je takšnih, ki bi sprejeli Slovence za šefe. Na visokih političnih položajih na Hrvaškem si Slovence lahko predstavlja zgolj 1,3 odstotka mladih Hrvatov.

Sicer pa bi bili mladi Hrvati raje poročeni z Italijani, Američani ali Srbi kot s Slovenci. Najmanj pa bi za partnerje ali sorodnike želeli Albance in Rome.

Kot najbolj pomembno vrednoto so sicer izpostavili osebno dostojanstvo, sledijo bojevitost, altruizem, družbeni prestiž, korektnost in strpnost.

Raziskava je pokazala tudi protislovja, ker je večina mladih izpostavila altruizem in strpnost, polovica pa jih ne želi imeti nobenih zvez z Romi, tretjina ne z Albanci in Srbi, petina pa ne s Slovenci, medtem ko vsak deseti nasprotuje Italijanom.

V raziskavi se je 90 odstotkov mladih opredelilo za vernike. 78 odstotkov jih verjame, da Bog obstaja, le slabih 60 odstotkov verjame, da je ustvaril svet, 58 odstotkov pa, da je vir morale.

Za slabo tretjino mladih je istospolna usmerjenost sprejemljiva, za petino pa sploh ne, medtem ko bi jih dobrih 40 odstotkov nemudoma prepovedalo splav.

Raziskava je tudi pokazala, da bogatenje ni več "in", a za dobrih 60 odstotkov mladih je pomembno, da imajo oblačila priznanih znamk.

Več kot 80 odstotkov mladih Hrvatov ocenjuje, da sta "in" dober videz in kariera, za tri četrtine anketirancev pa sta to univerzitetna diploma in neodvisnost.

Slaba tretjina je ocenila, da marihuana ni več moderna, približno četrtina pa jih meni, da so "out" tudi politične dejavnosti, državljanske akcije in poroke.

Sicer pa je raziskava tudi pokazala, da prvič po 2. svetovni vojni mladi na Hrvaškem lahko pričakujejo, da bodo po odhodu od staršev imeli nižji standard, kot so ga imeli njihovi starši. Na pomoč staršev ne bodo mogli računati, ker so zaradi krize porabili rezerve iz prejšnjih dveh generacij.

Zato so avtorji raziskave današnjo hrvaško mladino označili za prikrajšano ali onemogočeno generacijo.