V 63. letu je po hudi bolezni umrl tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič. Iz režije je diplomiral na zagrebški akademiji, zatem pa režiral tako v slovenskih kot italijanskih gledališčih. Med letoma 1991–1994 je bil umetniški vodja SNG Nova Gorica, kasneje (1999–2003 ter 2005–2009) pa umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Za svoje gledališko in filmsko ustvarjanje je prejel več nagrad, prav tako za svoje romane, na primer roman Balerina, balerina (1997) je dobil tržaško nagrado vstajenje in bil finalist za nagrado kresnik.

Leta 2016 je posnel svoj celovečerni prvenec Komedija solz, ki skozi zgodbo zagrenjenega starca Alberta (Ivo Barišič) in Istranke Ide (Marjuta Slamič), ki ga dvakrat na teden obišče, da mu pospravi, skuha in da ga umije, z bridkim humorjem postavlja zrcalo sodobni družbi, razjedeni od sovraštva, rasizma in ksenofobije. O nastajanju filma je Marko Sosič leta 2017 v intervjuju za časnik Delo povedal: »Scenarij za Komedijo solz je začel nastajati že leta 2011, ko sem pisal roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in v njem oblikoval lik protagonistovega očeta. Osnovne motive filma, odsotnost empatije, netoleranco, rasizem in fašistoidnost, prinaša ta lik že v romanu, razlogi njegovih značajskih 'razsežnosti' pa so v filmu zaznamovani še z nerešenimi družinskimi razmerji. Vprašanja, ki jih razvijam v filmu, se močno navezujejo na mojo osebno izkušnjo s časom vojne v nekdanji Jugoslaviji, so pa predvsem blizu moji refleksiji o sedanjem družbenem ozračju, ko izpraznjenost človekovega duha manipulirajo populizmi vseh vrst in postavljajo nove, vse višje zidove med narodi in ljudmi. Po moji osebni izkušnji sem izbral tudi drugi, ženski lik, saj me vprašanje dostojanstva služkinj in negovalk, ki prihajajo v Trst, pogosto ksenofobno mesto ostarelih ljudi, že dolgo nagovarja.«

komedija solzIvo
arhiv SFC
Prizor iz filma Komedija solz

Leta 2019 je za RTV Slovenija napisal scenarij in režiral dokumentarni igrani portret Karmela, ki tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, ene izmed sestra pesnika Srečka Kosovela.

Marko Sosič je opazoval življenje na tej in oni strani meje, ob tem pa ostajal pokončen v svojem prepričanju, da družba na prepihu lahko napreduje samo z odprtostjo misli in duha. V svojih nastopih je ostro obsojal izrabljanje zgodovinskih dogodkov za politične manipulacije: »To, kar nas deli, so še vedno ideologije in fige v žepu, nekateri skrajneži vidijo namreč še vedno samo povojne poboje in upravičujejo kolaboracijo s fašisti in kasneje nacisti z nekakšnim strahom pred komunizmom. In to je že tragikomično, ker ideologij naj bi že zdavnaj ne bilo več. Toda zgodovinski spomin ostaja, še posebno na Primorskem.«