V letošnjem letu je vse bolj v ospredju pojem inflacija. In sto evrov danes, čez deset let ne bo kupil enake vrednosti blaga. To je posledica inflacije, ki je eden najpomembnejših ekonomskih pojmov in pomeni splošen dvig cen izdelkov ter storitev v gospodarstvu.
Inflacija je torej stopnja, po kateri se cene izdelkov in storitev povečujejo kupna moč denarja pa upada. Zaradi inflacije ima denar tudi svojo časovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se čez čas, zaradi rasti cen, vrednost denarja zmanjšuje. Posameznik tako ni več zmožen z istim zneskom kupiti isto količino blaga, kot je to lahko pred enim mesecem ali enim letom. Za primer vzamemo 5 odstotno stopnjo inflacije na letni ravni. Tako bodo izdelki, ki so pred letom dni stali 1 EUR ali 100 EUR, danes stali 1,05 eura (cena + 5 odstotna inflacija) oziroma 105 EUR. Ob inflaciji je zato vrednost vsakega evra v naših denarnicah manjša. Zato je pomembno najti prave strategije in naložbe za varovanje pred inflacijo.
Stopnja inflacije v gospodarstvu se spreminja glede na trenutne dogodke
V Sloveniji, kjer smo se pred nekaj leti otepali deflacije, je letna rast cen že pri 2,4 odstotkih. V evro območju je dosegla 3,4 odstotka, kar je najvišja stopnja po septembru 2008, v Nemčiji je na letni ravni dosegla 4,1 odstotka, v ZDA pa celo 5,4 odstotka. Zvišanje plač in hitro povečanje cen surovin, na primer nafte, sta samo dva dejavnika, ki prispevata k inflaciji, ki je naraven pojav v tržnem gospodarstvu. Ob tem seveda obstaja nekaj načinov, kako se lahko zavarujemo pred inflacijo. Discipliniran vlagatelj lahko načrtuje inflacijo z vlaganjem v različne naložbene razrede sredstev, ki v obdobju povišane inflacije presegajo pričakovanja trga.
Kam torej naložiti svoje prihranke, da jih ne bo razvrednotila rast cen?
So pravi odgovor obveznice, delnice, nepremičnine, zlato, kriptovalute? Vzpon letošnje inflacije je vsaj delno posledica konca pandemije. Vprašanje pa je, do kod pustiti inflacijo in ali bo sprožila pozitivno zanko, ko bi višja inflacija zaradi pričakovanj ljudi sprožila še višjo inflacijo. Slovenski varčevalci imajo v bankah že za skoraj 24 milijard evrov prihrankov, ki so obrestovani negativno in jih zato najeda inflacija. To velja tudi za depozite pod 100.000 evrov, kjer za zdaj še ni ležarin, so pa banke zelo domiselne pri zaračunavanju različnih nadomestil. Kako naj se torej ljudje zavarujejo pred izgubljanjem vrednosti svojih prihrankov, da ne bo vsakih tisoč evrov zaradi inflacije konec leta realno vrednih 30 ali celo 50 evrov manj? Kaj naj v razmerah inflacijske negotovosti in nizkih, celo realno negativnih obrestnih mer naredi povprečen državljan, ki dolgoročno varčuje za pokojnino, nepremičnino ali študij otrok, kako naj se ubrani pred inflacijo?
Zavarujte se lahko z izborom delnic
Pred višjo inflacijo se lahko zavarujete z izborom delnic podjetij, ki bodo višje cene brez težav prenesle na končne potrošnike - delnice farmacevtskih podjetij in podjetij široke potrošnje so lahko dobro zavarovanje proti inflaciji, saj njihov dobiček raste skupaj z inflacijo. V pomoč so tako lahko razpršene delniške naložbe, ali v vzajemne, ali indeksne sklade, pokojninske delniške sklade ali torej v posamezne delnice. Delniške naložbe so se skozi zgodovino pokazale kot precej dobro odporne proti inflaciji, od naložbenih skupin so z njo najmanj povezane.
Nepremičnine prav tako kot zlato in srebro predstavljajo realno vrednost, ki se lahko v časih povečane inflacije izkazuje kot dobra zaščita premoženja. Z inflacijo cena nepremičnin narašča, prav tako pa cena najemnin. Pozitiven vpliv na njihove cene imajo tudi višje cene surovin, ki upočasnijo gradnjo novih nepremičnin, s tem pa zmanjšajo ponudbo nepremičnin na trgu. A naj bo vsakdo realen pri oceni, koliko bo s tem imel stroškov. Nepremičnine so zaščita pred inflacijo, nikakor pa niso brez tveganja, če se obrestne mere zvišajo.
Zlato je pogosto veljalo kot naložbeni razred za zaščito pred inflacijo. Pravzaprav je veliko ljudi gledalo na zlato kot na "alternativno valuto", zlasti v državah, kjer domača valuta izgublja vrednost. Vendar pa zlato ni popolno sredstvo za varovanje pred inflacijo. Veliko strokovnjakov meni, da zlato pravzaprav sploh ni naložba, ker ne prinaša nobenega tekočega dohodka, kar je sicer značilno za naložbe. In ker ne ustvarja nobenega tekočega dohodka, pri investiranju v to plemenito kovino na dolgi rok tudi ne prihaja do obrestnoobrestnega računa. Bančni depozit prinaša obresti – vsaj v bližnji preteklosti je bilo tako – obveznice prinašajo kupone, oddajanje nepremičnin prinaša najemnine, delnice prinašajo dividende. Kaj pa ustvarja oziroma prinaša zlato? Nič. Tukaj imamo tudi obveznice, ki so kot dolžniški vrednostni papirji v zadnjih letih postale temeljni instrument za različna pokojninska varčevanja, ki pa zaradi padajočih nominalnih obresti niso več varna naložba pred inflacijo. To pa ne velja za obveznice, vezane na inflacijo (t. i. TIPS), katerih osnovni namen je, da investitorje, nenaklonjene tveganju, ščitijo pred vplivom inflacije. Pri tovrstnih obveznicah sta znesek glavnice in višina kupona vezana na inflacijo oziroma na indeks življenjskih potrebščin.
Kaj pa kriptovalute? Le-te so zelo tvegane naložbe, ki niti slučajno niso podobne denarju na banki ali naložbam v sklade. Bitcoin sicer lahko dodaš v portfelj za neko zaščito, a večina bolj ko ne pri teh stvareh špekulira. Vanj je smiselno vložiti največ odstotek, do tri, saj gre za nekaj, kar dnevno spreminja ceno za pet ali več odstotkov.
Ključno pri vsemu pa je, če se želite zaščititi pred inflacijo, je bolje investirati. Toda tako, kot je to značilno za vsak močan portfelj, z diverzifikacijo oziroma z razpršenostjo med različnimi naložbenimi možnostmi in v skladu s svojimi zmožnostmi sprejemanja tveganja.
Osebni arhiv
