Stik z dušami

"Duše vprašam tudi, kaj imamo in česa nimamo v hladilniku"

Meri Verdinek, Stik z dušami
29. 6. 2022, 12.53
Posodobljeno: 29. 6. 2022, 14.19
Deli članek:

Zgodilo se je, da sem pozabila preveriti, ali imam določeno hrano še v hladilniku ali ne. Partnerja ni bilo doma, dvakrat v trgovino pa … Hm, res se mi ni dalo.

M24
»Moje zaupanje v duše je neomajno, pa če gre zgolj za to, da me čaka prosto parkirišče ali velik projekt.«

Pa sem na glas rekla: »Ali imamo sir v hladilniku, mi poveste, prosim?« Trije trenutki tišine in dodam: »Okej, hvala.«
Poleg mene je stala gospa, ki je izbirala sir, pogledala mene in naokoli, s kom govorim, a bili sva sami. No, moja hčerka v vozičku res ne pozna vsebine hladilnika. Pa sem se ji samo nasmehnila, vzela sir in odšla naprej.
Po tem dogodku sem se šele zavedla, da se z dušami ne pogovarjam samo v času medijstva, seans ali, kot mu pravim, klepeta z dušami, ko me obiščete stranke, da vam prenesem sporočila tistih, ki jih najbolj pogrešate, temveč z dušami komuniciram skoraj v vsakem trenutku.
Zaupala vam bom še nekaj prigod iz svojega življenja – življenja s poslanstvom biti na zemlji stik z dušami.

Dreamstime
Duše nam z največjim veseljem na različne načine pomagajo, kolikor nam lahko in kolikor jim dopuščamo.

ISKANJE KLJUKE
Dve moji pogosti prošnji dušam, onostranstvu, sta vsekakor prosto parkirno mesto, ko ga potrebujem, ter ko kaj iščem, da me usmerijo do predmeta. Bilo je poletje 2021, ko sem nujno potrebovala kljuko za avtomobil za priklop prikolice. Vedela sem, kje naj bi bila, tudi mami jo je videla tam. A je nismo našli. Nisem se mogla spomniti, kdaj sem jo po shranjevanju uporabljala in kam sem jo kasneje dala. Očitno ne na enako mesto.
S partnerjem se odločiva, da greva še enkrat vse dobro preiskat. Peljeva se proti domu, ko na glas rečem: »Dušice, prosim, vodite do mesta, kjer je kljuka.« Partner je tiho, malo se nasmehne …
Ko prideva domov, gremo vsi trije z mami iskat kljuko. Na mestu, kjer je bila nazadnje, je ni. Za trenutek se ustavim, zaprem oči in v mislih še enkrat ponovim prošnjo. Notranja sila me je gnala, da sem se počasi začela premikati v smeri polic. Takrat noseča v osmem mesecu, torej s kar velikim trebuhom, se počasi prerivam med zloženimi stvarmi v garaži do točno določene police. Mami za mano pravi, da je tam pogledala in je ni. Znotraj sebe vidim sliko, v kakšni vrečki je pospravljena kljuka. Pridem do police, stegnem roko, ne da bi pogledala, kam, in jo začutim v vrečki. Na glas rečem: »Hvala, dušice.«
Mami me vpraša, kaj sem rekla, pa povem, da sem se jim zahvalila, ker so me pripeljale do kljuke, kar sem jih na poti domov prosila. Pogleda mojega partnerja, on se nasmehne in reče: »Res jih je.«

OB PRAVEM ČASU
Nekega dne me je klicala stranka in dejala, da iščejo določeno količino denarja. Duša je namignila, kje je denar, a tam so menda že pogledali. Duša je vztrajala, preverili so natančneje in kmalu me je stranka ponovno poklicala in mi sporočila novico, da so ga našli. Vem za nekaj primerov strank, ki svoj predmet še vedno iščejo. Duše so jim povedale, a predmeta še niso našli. Pa ga bodo? Glede na vse moje dosedanje izkušnje sem prepričana, da ga bodo. Kdaj? Ob najprimernejšem času. Včasih sta tudi pri iskanju in tovrstni pomoči duš potrebna potrpežljivost in zaupanje.
Pravzaprav vsa komunikacija z dušami temelji na zaupanju in potrpežljivosti. Svojo potrpežljivost sem dodobra izurila, ko sva s partnerjem iskala primeren dom zase. Našla sva ga v sedmih mesecih, a zgodilo se je tisto, česar zagotovo ne bi načrtovala. Da sva do dokončanja doma in vselitve imela zgolj devet mesecev časa, preden je na svet prijokala še ena čudovita duša, najina hči. Uganete? Moja babica, čudovita duša, ki se mojih prošenj in želja vsak dan naposluša, je takrat imela zagotovo vneta ušesa. Vendar sem ji zaupala in vselila sva se točno 12 dni pred njenim rojstvom. Za marsikoga ni to nič posebnega, a kdor je že kdaj gradil in čakal mojstre, to zagotovo razume. Moje zaupanje v dušni svet je neomajno.

ZVESTE POMOČNICE
Včasih me kdo vpraša, ali je prav, da jih toliko prosimo, se obračamo nanje. Vendarle naj bi veljalo, da morajo duše počivati v miru. Moj odgovor pa je vedno enak: »Če duše mene 'zmotijo', ker želijo, da predam njihova sporočila, potem jih lahko 'zmotim' tudi jaz.« Duše to večkrat potrdijo – v dušnem domu predelujejo svoje življenje, ki so ga imele na Zemlji, a z največjim veseljem nam na različne načine pomagajo, kolikor nam lahko in kolikor jim dopuščamo.
Z gotovostjo lahko zapišem, da se je vsak moj klic v nebo, vsaka moja prošnja, želja tako ali drugače uresničila in dobila na Zemlji epilog. Da tudi ta zapis dobi dušni epilog, prosim duše, da predajo sporočilo vsem tistim, ki ste z branjem prišli do tega trenutka. Duše pravijo: »Zavzeto zaupanje, da je vse na Zemlji zgolj izkušnja, ti bo v teh dneh pomirilo strahove, negativne misli in slabo voljo zaradi izkušnje, ki se ti odvija. Bodi pogumen/na, saj nisi sama. Mi smo ob tebi. Četudi nas do danes nisi nič prosil/a, smo tu tudi zate.

Objem z neba.«