15. junij je generalna skupščina Združenih narodov na pobudo Mednarodne mreže za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljene 1997 v Kanadi, razglasila za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki se lahko pojavi v vsakem zaupnem razmerju, povzroči pa veliko škodo ali stisko starejše osebe. Še vedno gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Najočitnejši so sicer znaki fizičnega nasilja, a ti ne zajemajo celotnega spektra. Pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja. Tudi spolne zlorabe niso redke, čeprav bi jih marsikdo pri starejših povsem izločil, rekoč, ah, saj to pa je povsem nemogoče. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje lastnih otrok, vnukov, drugih sorodnikov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ne nazadnje, kako bi sploh povedal nekomu, da je roko nadte dvignil lasten sin, ki si ga vzgojil? Ali vnuk, ki si mu še pred desetletjem z ljubeznijo pripravljal rojstnodnevno torto?
Kar pet tisoč primerov na leto. Podatki Inštituta Antona Trstenjaka (Staranje) dokazujejo, da je v Sloveniji 7,4 odstotka vprašanih nad 50 letom starosti že doživelo nasilje, razmerje med moškimi in ženskami je 3 : 1. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je bilo največ žrtev starejših od 75 let, večina je bila žensk. Glavni vzroki pa so bili telesna nemoč starostnika, pomanjkanje socialnih stikov in odvisnost od povzročitelja. S skoraj 70 odstotki prevladuje verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Nekaj manj kot 60 odstotkov jih je nasilje doživelo doma, približno petina na delovnem mestu, okrog 15 odstotkov pa na ulici. V tretjini primerov so povzročitelji družinski člani, v četrtini primerov pa ljudje, ki jih žrtve poznajo, a niso njihovi sorodniki ali bližnji. Kaznivih dejanj nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.
Kar 90 odstotkov nasilja nad starostniki je povzročeno nehote. Pri konfliktih v družinskih odnosih se najpogosteje zgodi zaradi frustracij in napačnih pričakovanj. Od svojih staršev ali partnerjev namreč pričakujemo, da bodo vedno enako mentalno sposobni in fizično aktivni. Vendar pa s starostjo pridejo tudi različne bolezni, ko začnejo te funkcije šibeti, kar nam prinese šok in se čutimo pretresene, zato postanemo nestrpni, jezni ... Če vsakodnevno skrbimo za starejšega, obolelega človeka, nam v današnjem tempu življenja to lahko predstavlja velik stres in obremenitev. Nismo namreč usposobljeni za nego takega človeka, zato se spopadamo z različnimi težavami, napake in frustracije so pogostejše. V domovih za ostarele pa se starostniki kar naenkrat znajdejo v skupnosti oseb, ki si jih niso sami izbrali za sostanovalce, zato lahko prihaja do konfliktov in nesoglasij. Nasilje osebja se največkrat zgodi zaradi kadrovske stiske in izgorelosti.
Ščipanje, brce, grožnje, osamitev ... Telesno nasilje se razume kot uporaba fizične sile, ki lahko povzroči poškodbe, bolečine ali okvare: od klofutanja, stresanja, udarjanja do ščipanja, celo brc. Pri starejših sta pogosta tudi pretirana nasilnost ob negi, hranjenju, čezmerna uporaba pomirjeval. Marsikdo pozabi, da med telesno nasilje sodi tudi omejevanje gibanja starejšega, to pomeni recimo skrivanje bergel, ki jih uporablja za hojo, invalidskega vozička, privezovanje na posteljo, skrivanje toaletnega stola ...
Psihično nasilje je najpogosteje verbalno, gre za vpitje, poniževanje, žaljenje, grožnje. Sem sodi tudi socialna izolacija s preprečevanjem stikov z drugimi. Prikrite oblike tega nasilja so odločanje o pomembnih stvareh brez dogovora s starejšimi, osamitev starejših pri družinskih srečanjih, onemogočanje obiskov idr. Posledic je veliko, najpogosteje se kažejo kot strah, manjše samospoštovanje, pasivnost, umikanje, motnje spanja ipd.
Mamina penzija je moja. Tretja oblika nasilja je finančno nasilje, ki ga marsikdo še vedno ne šteje kot del nasilnih dejanj. »Saj imam pravico do mamine penzije,« se je še pred nekaj dnevi z menoj prepirala hči, ko smo jo soočili, da ne more preprosto dvigniti vse mamine pokojnine in jo porabiti zase. Argument »saj pa skrbim zanjo« je bil na trhlih nogah. Skrb je namreč vključevala le dve vreči hrane na mesec in občasno plačilo položnic, tik pred izklopi. Gospa je doma imela komajda kakšen košček hrane. Hčeri se zoperstaviti ni upala, rekoč, »pravi, da sem stara, pa da bom kmalu nora, pa mi vzame denar. Le malo kavice bi mi lahko več kupila, zdaj imam eno za cel mesec. Pa če se mi malo strese, mi je zmanjka. Pa kake nogavice bi rabila, da grem k dohtarci, pa niso strgane.« Pogosto prezrto je ravno ekonomsko nasilje, ki se lahko dogaja tako v domačem okolju kot v instituciji (dom starejših občanov). Storilec na nepošten način, za lastno dobrobit, porabi imetje ali lastnino starostnika. Med takšno nasilje spadajo izkoriščanje, manipulacija, ponarejanje, izsiljevanje, nevračanje denarja, zloraba finančne pomoči, tudi odpiranje starostnikove pošte. Mnogi ne vedo, da je nasilje tudi spletna in televizijska prodaja, pri kateri gre za stalno nadlegovanje in komercialne ukane, ki jim starostniki pogosto podležejo.
Pozabljeni in zanemarjeni. Najpogostejša oblika nasilja pa je zanemarjanje. Gre za zavračanje ali neizpolnjevanje obveznosti in dolžnosti v odnosu do starostnikov. Kaže se v tem, da starejši nima zagotovljenih osnovnih življenjskih stvari (hrane, zdravil, oblačil idr.). Zanemarjena oseba je pogosto podhranjena, neprimerno oblečena. Dogaja se, da nima zelo potrebne zobne proteze ali slušnega aparata. Ugotavlja se, da starostnik prejema prevelik ali premajhen odmerek zdravil, kar posledično slabi njegovo zdravstveno stanje. Takšni starostniki pogosto živijo v nezdravih razmerah (umazanija, zapuščenost).
Na splošno je o nasilju težko govoriti. Pa naj gre za nasilje nad ženskami, otroki ali starejšimi. A prav slednji so še bolj ujeti v nemoč in sram. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost, jih pripeljalo v še večjo stisko. V preteklosti je nasilje mnogokrat ostalo skrito za štirimi zidovi, v zadnjem letu, ko se ves svet sooča z zdravstvenimi izzivi, ki jih je povzročila epidemija covida-19, pa je nasilje nad starejšimi postalo očitno in izpostavljeno.
Več v reviji Zarja Jana št. 24, 14.6. 2021
