Lepotna tekmovanja nekoč in danes. 

Ali še potrebujemo lepton tekmovanja? Ali smo jih sploh kdaj potrebovali?

»Če si vsaj približno normalna ženska, v takšen drek ne boš lezla.«

Osebnost, značaj, življenjske zgodbe – nova realnost novih misic. Miss Nemčije je tako lani postala tudi najstarejša miss Nemčije kadarkoli, saj je napolnila 35 let, in prva mamica, ki je osvojila lepotno lento tega tekmovanja. Je pa tudi lastnica uspešnega podjetja, ki se ukvarja s spletno prodajo vintage oblačil. Organizatorji so povedali, da se tekmovanje ne osredotoča več na zunanjost tekmovalk, temveč na osebnost, značaj in njihove življenjske zgodbe. Lanska zmagovalka Leonie Charlotte von Hase je še dodala, da je lepa ženska tista, ki izžareva »moč, značaj in pristnost«, ter da žensk že dolgo ne zanimajo več klasični standardi lepote. Letošnja miss Anja Kallenbach je malenkost mlajša, ima pa prav tako dva otroka in kariero, stara je 33 let, po nekajletni pavzi je zaključila študij ekonomije in ima trgovino s kolesarsko opremo. Žirija jo je izbrala, ker je »navdihujoča in pristna«. Premagala je trdo konkurenco: nekdanjo pripadnico Jehovovih prič, žensko, ki je doživela in preživela spolno nasilje, aktivistko, borko proti predsodkom in tekmovalko z ileostomo. Dogodek je seveda potekal na spletu, brez občinstva v dvorani. Anja je očitno na vprašanja odgovorila najbolje in dodala, da želi ženske spodbuditi, da bodo v življenju počele, kar jih bo veselilo.

Si res vse želimo biti »pristne in navdihujoče«? Mi pa se sprašujemo – ali v času emancipacije, uspešnih žensk na vseh področjih, ki so še nedavno veljala za izključno moška, sploh še potrebujemo tekmovanja, ki izbirajo ženske po lepoti – in recimo, da nekaj malega tudi po uspešnosti? Kakšna pa je pristna ženska? Tista, ki ima dva otroka in hkrati lastno podjetje? In ji za povrh uspeva skrbeti še za popolno postavo? Smo spet zašli v petdeseta in šestdeseta, ko so ženske počele prvo in zadnje, njihovi možje pa so služili denar? Si še želimo gledati prireditve, na katerih ženske, zdaj očitno že ne več tako rosno mlade, odgovarjajo na »klasična« vprašanja lepotne žirije: Kako skrbite za lepoto svojega telesa? Zbrali smo nekaj mnenj. 

* Za prepoznavnost gre

Iris Mulej, nekdanja miss universe in mis Slovenije: »Naslov miss ti prinese prepoznavnost, če ga znaš izkoristiti. Se pravi upoštevati pogodbo in se pojavljati na družabnih dogodkih. Včasih se ti ne da, ampak tako te mediji opazijo. Odzvati se moraš na čim več povabil na intervjuje televizijskih in radijskih hiš, tiskanih medijev ... Če si medijsko dobro prepoznaven, pa tudi več delaš kot fotomodel, manekenka ..., ker znamke želijo sodelovati s prepoznavnim obrazom. Priznam, da mi je bilo kup dogodkov prej v breme kot v veselje, ampak na koncu, ko potegnem črto, sem bila leta uspešna kot fotomodel in manekenka, pri nas ter v tujini. Vzporedno s svojo manekensko kariero sem uspešno vodila agencijo za dogodke, piar in marketing in za veliko izkušenj ter projektov se lahko zahvalim prav nazivu miss, pa seveda temu, da sem ga znala unovčiti. Kakšna so tekmovanja danes, ne vem, ker jih nisem spremljala že več let, pred tem pa sem bila velikokrat članica strokovne žirije na lepotnih izborih. Vidno se je vse skupaj manjšalo, izgubljalo glamuroznost, pomembnost in tudi število prijavljenih deklet. Kar ni čudno, saj tudi nagrade sponzorjev in medijska pokritost niso bile več to, kar so bile nekoč.«

Naziv je lahko lepa popotnica

Rebeka Dremelj, nekdanja miss Slovenije: »Nimam nekega mnenja o izborih danes, ker nisem več tako vpeta v ta modni svet. Vem samo to, da so mnoge stvari skozi čas izgubile veljavo, in verjamem, da je tudi izbor miss morda v tej skupini. Žal. Vsekakor pa vsem lepoticam in kraljicam želim, da maksimalno unovčijo svoje nazive, ki so lahko lepa popotnica za življenje naprej.« 

Več v reviji Zarja Jana, št. 10, 9.3. 2021