Upam si trditi, da na ljudeh, kakršna je moja sogovornica, počiva svetlejša prihodnost Slovenije. Je izobražena, širokih obzorij, razgledana in strastno predana želji, da poklic kmeta povzdigne na (zasluženo) višjo raven. Je sodobno dekle, ki je odraščalo na kmetiji. V tem podeželskem svetu vidi svojo prihodnost.
Anja Mager prihaja iz Tolstega Vrha pri Ravnah na Koroškem. Končala je študij agronomije na biotehniški fakulteti, trenutno končuje drugo stopnjo študija ekonomike naravnih virov na Dunaju. Dela tudi kot kontrolorka ekološkega kmetijstva in se z velikim veseljem usposablja za predelovalko mesa po tradicionalnem postopku. Anja in njej podobni mladi ljudje si želijo sprememb in kmetijske politike, ki bi kmetom zagotovila primerno plačilo in dostojno življenje.
Vse kaže, da je na podeželju čedalje manj mladih, ki si upajo sprejeti breme prevzema kmetije. Za družbo bo zagotovo velik izziv, kako čim več mladih prepričati, da bi se ukvarjali s kmetijstvom.
Mladi morajo v kmetijstvu videti priložnost za dostojno življenje, vendar dohodki od kmetij, na žalost, še vedno niso takšni, da bi jim to omogočili. Seveda so tudi svetle izjeme. Dejstvo pa je, da smo mladi s kmetij tisti, ki bomo tudi v prihodnje pridelovali hrano, zato je izjemno pomembno, da se razmere v kmetijstvu čim prej uredijo.
Se vam zdi smiselno vprašanje, kdo bo v prihodnosti kmetoval v Sloveniji in Evropi?
Vprašanje je vsekakor zelo na mestu. Postaviti bi si ga morali vsi pri vsakem obroku, ki ga zaužijemo – torej večkrat na dan, pri vsakem nakupu hrane, ki ga opravimo, na vsakem dopustu, ki ga preživimo v naravi … Kajti to je vprašanje, ki zadeva vse nas. Ne samo kmete, temveč celotno družbo, ki je soodvisna od kmetovanja. In postaviti si ga moramo danes, ne jutri, ko bo morda že prepozno.
Številke niso spodbudne?
V slovenskem in evropskem kmetijstvu je manj kot šest odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let. V Sloveniji je povprečna starost gospodarja oziroma upravitelja kmetijskega gospodarstva 57 let. Povprečna starost mladega prevzemnika je 30 let, mlade prevzemnice pa 35 let. To nas opozarja, da se moramo tega lotiti celovito in takoj, saj se hrane ne da pridelati brez skrbnega gospodarja.
Je to poklic, od katerega mladi »bežijo« zaradi slabega ekonomskega položaja, slabega podpornega okolja, nedostojnega dohodka …?
Ne bi rekla, da mladi od njega bežijo, je pa res, da v tem poklicu vse težje najdejo ekonomsko in socialno varnost. V Sloveniji imamo veliko mladih, ki delajo na kmetijah, a kmetij (še vedno) niso prevzeli, in to iz različnih razlogov. Med drugim tudi zato, ker njihova kmetija (še) ne zagotavlja dovolj dohodkov za eno delovno mesto in ker bi prevzem kmetije zanje pomenil izgubo socialne varnosti – med drugim dodatka za vrtec, šolske malice za otroke in dohodnine, ker se na ravni države še vedno ne upošteva, da njive, travniki, polja, traktorji … niso kmetov prestiž, temveč nuja za opravljanje osnovne dejavnosti. Seveda pa je to le eden od problemov, ki pestijo mlade in močno pripomorejo k slabi statistiki mladih prevzemnikov. Vsem, ki ostanejo, je zagotovo skupna ljubezen do kmetijstva, to pa je eden pomembnih vzvodov za razvoj kmetij.
Včasih je spoštovanje tistega, kar so naredili predniki, odločilno, zaradi česar se odločijo za prevzem?
Mladih, ki se odločijo za prevzem kmetije, ne vodi zgolj in samo ekonomska logika. Če bi jih, bi bilo kmetij še manj. Pa vendar je ekonomska logika ključna za to odločitev. Ne želijo si životarjenja in preobremenjenosti, temveč primeren dohodek, ki omogoča dostojno življenje ter zagotavlja socialno in ekonomsko varnost. Res pa je, da je skoraj vedno v ozadju ljubezen do poklica kmeta in spoštovanje tistega dela, ki so ga opravili naši predniki, nekoliko pa tudi odgovornost.
Mladi kmetje kmetujejo oziroma bodo kmetovali drugače?
Pri doseganju ekonomske trdnosti mladi gledajo predvsem na to, kako natančno kmetovati in kako bi s povezovanjem, sodelovanjem, digitalizacijo in robotizacijo optimizirali stroške, povečali pridelavo in predelavo ter, kar je vse bolj ključno, prihranili čas.
Več v reviji Zarja Jana, št. 35 , 1.9.2020
