Zgodbe

Drnovška ne damo!

Jana
1. 6. 2010, 10.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Je prav, da se odstrani edini materialni spomin na pokojnega predsednika vlade in predsednika države? Ali ni bil vsaj malo tudi last državljanov?

Slabi dve leti in pol po smrti dr. Janeza Drnovška njegov sin Jaša v imenu najbližjih svojcev toži občino Zagorje ob Savi in župana Matjaža Švagana. Po njihovem se namreč s postavitvijo Drnovškovega kipa in z osrednjim zagorskim parkom, poimenovanem po nekdanjem predsedniku, kršijo osebnostne pravice svojcev. Oboje zdaj želijo po sodni poti odstraniti in sodišče jim je dalo prav. A s svojo potezo so naleteli na silen upor v rudarskih revirjih pa tudi v širšem slovenskem prostoru.

Drnovškov doprsni kip že od svoje postavitve buri duhove, saj so ga v Zagorju postavili kljub želji svojcev, predvsem sina Jaše, hčere Nane Forte in sestre Helene Drnovšek Zorko, naj se ime Janeza Drnovška ne zlorablja za poimenovanja ulic in parkov ter za postavitve spomenikov. Tudi predsednik države Danilo Türk je pritegnil svojcem in opozoril na premišljeno uporabo Drnovškovega imena, odstranitev pa podpirajo tudi predsednik vlade Borut Pahor, predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik Zares Gregor Golobič. Odkritja doprsnega kipa se je avgusta 2008 udeležil le takratni predsednik vlade Janez Janša.
Zagorski župan Matjaž Švagan, nedavno je izstopil iz LDS, katere soustanovitelj je bil, sicer pa Drnovškov dolgoletni prijatelj, je nad odločitvijo sodišča razočaran. »Kip in spominski park smo uredili zaradi iskrene in dobronamerne želje, da ohranjamo spomin na našega častnega občana. Naredili smo ju s srcem in z velikim spoštovanjem. Drnovšek je bil javna osebnost, na katero smo v Zagorju neizmerno ponosni. To je pač najmanj, kar smo lahko naredili zanj. Bila sva prijatelja od začetka do konca njegove politične poti. Zame je vedno bil, je in bo vzornik. In prepričan sem, da je tako tudi z večino naših občanov.«
Velike osebnosti takoj »obglavimo«. Tako Švaganu kot večini Zagorjanov in ne nazadnje tudi veliko Slovencem in Slovenkam preprosto ni jasno, zakaj ne bi smeli ohranjati spomina na našega pokojnega predsednika. Ali je prav, da se pri tem upošteva samo pokojnikove svojce ali bi morda vsi državljani morali imeti pravico do ohranjanja spomina na naše zgodovinske osebnosti? Zagorski župan je prepričan, da smo v Sloveniji premalo samozavestni in premalo ponosni na svoje zgodovinske osebnosti in trenutke. »Pomembnejše je, da koga čim prej medijsko sesujemo, kakor da bi ga poveličevali. To, da so se v zvezi s postavitvijo kipa vsi obrnili proti meni, se mi zdi nepojmljivo. Tako predsednik vlade kot države pa tudi predsednica moje nekdanje stranke, katere soustanovitelj sem bil, se zavzemajo za odstranitev kipa in trdijo, da bi morali upoštevati željo svojcev. Moje globoko človeško dejanje so popolnoma spolitizirali. Žal v tej politiki zadnja leta človeška dejanja ne pomenijo več čisto nič, dobro takoj postane slabo. Prav Drnovšek se je boril proti takšni polarizaciji, saj je bil pravi demokrat. Ko je bil predsednik države, je združeval tako levico kot desnico in tisti čas je bil zares oče naroda. Zato pa tudi Slovenija nima velikih osebnosti, ker vse, ki to so, takoj obglavimo.«

Več v Jani št. 22, 1. 6. 2010

 

Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si, foto: arhiv Jane