Zgodbe

Kisik lahko dela čudeže

Jana
31. 1. 2012, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Hiperbarična oksigena terapija lahko pomaga pri nekaterih vrstah raka, pri tistih, pri katerih tumorji hitro rastejo brez kisika. Je odlična pomoč pri vrtoglavicah, šumenju v ušesih, glavobolih, migrenah vaskularnega vzroka, poslabšanem vidu, akutni naglušnosti, diabetičnem stopalu, možganski kapi, v plastični kirurgiji, za pomlajevanje, ker zmanjšuje staranje celic.

»Počutim se umirjenega. Edina težavica, ki sem jo imel med ležanjem v hiperbarični komori, je bila, da sem čutil izenačevanje pritiska v ušesih,« mi je po polurni terapiji s kisikom v prenosni komori poročal fotograf Šimen rdečih lic. No, rdečica je trajala še ves čas, ko sva bila skupaj, umirjenost tudi, meni pa so v glavi odzvanjale besede zdravnika Vladana Stanojkovića, natančneje otorinolaringologa in nekdanjega predstojnika oddelka za ORL in MF kirurgije Splošne Bolnišnice Vranje (zdaj že šest let dela v SB Izola), da si je s hiperbarično oksigeno terapijo uspešno pomagal po dveh srčnih infarktih. »A ne le sebi: terapija je pomagala tri leta in pol staremu fantku, avtistu. Imel je deset terapij, očka zdaj pravi, da ponoči bolje spi, se ne prebuja več, in da je bolj vesel, se smeji, gleda v oči, se objema s starši ter ima boljšo koordinacijo gibov.« Da, kisik lahko dela čudeže.

Seveda nam zrak, ki ga dihamo, zadošča, toda vsem primanjkuje kisika, ker se organizem stara in vse funkcije telesa pešajo. Strokovnjaki ga priporočajo tudi zaradi vse močnejših negativnih vplivov iz okolja ne le pri boleznih, ampak tudi kot podporo zdravju in preventivo. Kisik namreč ni le prva pomoč pri obnovi celic, je pogoj, da se v njih »zgodi« energetski proces, ki ga spodbudi sveži kisik. Seveda vemo, kako zelo ga potrebujemo za življenje, a kaj je hiperbarična oksigena terapija. »Je dihanje čistega kisika pod pritiskom, ki je večji od ene atmosfere. Ena atmosfera je na gladini morja, nad tem pritiskom je pa hiperbarična,« razloži gospod Vladan.
Kisik pomaga pri celjenju. Kaj se dogaja v človeškem telesu ob tovrstni terapiji v komori? »Običajni zrak vsebuje približno 21 odstotkov kisika. Dihanje čistega kisika pod zvišanim tlakom v hiperbarični komori povzroči močno povečano količino kisika v arterijski krvi, predvsem zaradi povečanega raztapljanja v krvni plazmi. Prednost kisika, ki je raztopljen v plazmi, je tudi ta, da lahko doseže mesta, ki jih rdeče krvničke zaradi velikosti ne morejo. Če je človek zdrav, so krvničke že pri običajnem pritisku polne kisika in ga ne morejo več sprejeti. Pri povečanem pritisku se kisik bolj raztaplja v krvi in s krvnim obtokom pride vse do poškodovanega tkiva.« Dobro, toda kako to pomaga telesu? »Kisik ima veliko učinkov: če pride na območje, kjer ga je zaradi slabe prekrvavitve premalo, že to pomaga pri celjenju. Ima tudi učinke na bakterije, zlasti na anaerobne, in upočasni njihovo razmnoževanje ali proizvodnjo strupov, vpliva na izboljšanje obrambnih sposobnosti belih krvničk.«
Znano je sicer, da kisik pomaga pri zastrupitvah, toda zakaj je ravno hiperbarična oksigena terapija tako učinkovita. » Pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom je težava v tem, da se ta veže na hemoglobin in pri tem tekmuje s kisikom, prav tako se v celicah veže na nekatere encime in lahko zavira njihovo delovanje. Če pri zastrupljencu kisik dovajajo v telo pod višjim pritiskom, ta hitreje izrine ogljikov monoksid, ki naredi manjšo škodo.« Pomembni so učinki kisika na drobno ožilje, tam se izmenjajo hranila in kisik med krvjo in tkivi. Kisik namreč ugodno deluje zlasti na plast celic na notranji strani žil in ponovno vzpostavi mikrocirkulacijo – podobno, kot učinkujejo nekatera zdravila. Kar res pomeni, da kisik pride do celice, jo prenovi in ji pomaga, da se pozdravi.«
Boljše počutje po dveh infarktih. Razlag najlaže podkrepi osebna izkušnja. »S to terapijo sem si najprej želel pozdraviti sebe, saj sem imel pred dvema letoma v desetih dneh dva huda srčna infarkta – zaradi stresa, seveda, saj drugega tveganega dejavnika pri meni ni bilo.« Vladan je namreč športnik, ki ne kadi, ne pije in se zdravo prehranjuje, toda če vemo, da je stres največji ubijalec, se je vredno zamisliti. »Še tri dni pred infarktom sem igral odbojko, celo moje žile niso bile zamašene, a zaradi osebnih zadev in dokazovanja na novem delovnem mestu v Splošni bolnišnici Izola je bilo stresa preveč. Seveda sem se zavedal, da mi stres škoduje, a sem kljub vsemu magistriral, zdaj sem pred zagovorom doktorata – preprosto je zmanjkalo časa zame. No, infarkt sem prepoznal kljub atipičnim simptomom, pomagali so mi, v Ljubljani so mi razširili koronarne žile, doživel sem kardiogeni šok in oživljanje ter se izmazal. Redkokdo se.« Njegovo zanimanje za hiperbarično medicino se je zato še povečalo, osnovno znanje in vedenje je namreč že imel: pred nekaj leti je dve leti delal v centru za Hiperbarično medicino v Bujanovcu kot zdravnik in kot stalni ORL-svetovalec pred HBO (hiperbarično oksigeno terapijo). »Vedel sem torej, da bi mi terapija HBO lahko pomagala, da je ne smejo uporabljati bolniki z zamašenim nosom, po nekaterih operacijskih posegih na ušesih, pnevmotoraksu (zrak v pljučih) pa tisti, ki se bojijo zaprtih prostorov, bolniki z obstruktivno boleznijo pljuč. A metoda je varna, telo se s kisikom samo zdravi. Zelo hitro sem se postavil pokonci, v slabem letu.« Ker po hudi bolezni dela samo še štiri ure na dan, je poiskal proizvajalca, kupil komoro in začel terapijo uporabljati na sebi. »Bolje sem se začel počutiti, spet sem operiral z večjo močjo in brez prevelike utrujenosti.« Čas, ki mu ga je prej zmanjkovalo, namenja in je namenjal tudi izobraževanju o HBO.

Več v Jani št.5

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ