Zgodbe

Kaj počne Ciril Pucko?

Jana
1. 2. 2012, 11.23
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Obiskali smo nekdanjega poslanca Cirila Pucka, ki je bil nekaj dni najbolj omenjano ime v Sloveniji.

V tednu, ko relativni zmagovalec volitev Zoran Janković ni dobil podpore za mandatarja, se je skoraj večkrat omenjalo ime Cirila Pucka kot pa imena vodilnih politikov. Kar nekaj dni so se v medijih in v politiki spraševali, kdo bo naslednji »pucko«. Ne glede na to, da ga ni bilo, ne enega ne dveh, kolikor bi ju Janković potreboval za potrditev, so se mnogi pri tem vprašali, kako živi Ciril Pucko in, predvsem, kako se počuti, ko vsi kar poprek opletajo z njegovim imenom.

Skoraj natanko pred 15 leti, natančneje 9. januarja 1996 je Ciril Pucko prestopil prag običajne prepoznavnosti in za nekaj časa postal – najbolj znan slovenski politik. V državni zbor izvoljeni poslanec SKD, ki jo je takrat vodil Lojze Peterle, je s podporo LDS oziroma dr. Janezu Drnovšku omogočil oblikovanje sredinske vlade. To je storil javno, brez skrivanja, ker ni imel česa skrivati, pravi. Podporo bodočemu predsedniku vlade je natančno obrazložil.
 

Nisem pričakoval organiziranih groženj. S tem je dodobra razburkal Slovenijo. Niti ne toliko ljudstvo, ampak bolj politične stranke, ki niso mogle prek ideoloških ograd. Reakcija so bila grozilna pisma njemu in družini. Nekaj let po tej potezi je na vprašanje za Jano, ali se je zavedal posledic, ki jih bo prineslo takšno dejanje, povedal: »Po pravici povedano, nisem. Pričakoval sem reakcije političnih strank, niti slutil nisem, da bom postal tarča organiziranih groženj. V njih so bile uporabljene tako nizkotne besede, da jih za vašo revijo nočem ponavljati. To, da so moji družini grozili s smrtjo, je najmanj, kar nas je doletelo.«

Upal sem, da bo sovraštvo minilo. Takrat si Ciril Pucko zagotovo ni mislil, da bo še po 15 letih val obtožb ponovno pljusknil čez meje dobrega okusa in da se bo njegovo ime zlorabljalo ob povsem drugačnem položaju v naši politiki. Kako se ob tem počuti 53-letni nekdanji poslanec? »Veste, sem optimist. Takrat sem tako ravnal, ker sem verjel, da delam dobro. Vsi nadaljnji dogodki so pravilnost moje takratne odločitve popoloma potrdili. Upal sem, da bosta ta razdvojenost in sovraštvo nekoč minila. Namesto da bi politiki na temelju odgovornosti, ki so jim jo naložili volivke in volivci, iskali skupne točke za sodelovanje in prekinili z delitvami, iščejo krivca popolnoma drugje in pogrevajo zadeve, ki niti niso primerljive niti jih ne morejo odvezati njihove odgovornosti delati za skupno dobro ter me medijsko diskvalicirajo. Pri tem vidno in namerno v celoti prezrejo dokazljiva dejstva iz takratnega obdobja: da je bila moja podpora izvolitvi dr. Janeza Drnovška za predsednika vlade začetek oblikovanja zadnje široke sredinske vlade pri nas. S podporo sem prekinil takratno popolno blokado političnega položaja v Sloveniji ter omogočil, da je dr. Janez Drnovšek lahko skupaj s Slovensko ljudsko stranko ter Demokratično stranko upokojencev oblikoval močno sredinsko vlado, s katero je bila povezana leva in desna polovica našega političnega prostora, vzpostavljeno je bilo sodelovanje in delo za skupno dobro vseh državljank in državljanov,« razloži.

 

Več v Jani št. 5, 31. 1. 2012

 

Tekst: TINA HORVAT, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ