Zgodbe

Upokojenci na igli

Tina Nika Snoj
2. 2. 2012, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Dedek na metadonu ali babica z vrečko marihuane med piškoti nista ravno del naše predstave o častitljivi starosti. A kaže, da se bomo morali tudi tega navaditi.

Dedek na metadonu ali babica z vrečko marihuane med piškoti nista ravno del naše predstave o častitljivi starosti. A kaže, da se bomo morali tudi tega navaditi. Evropska Agencija za droge napoveduje, da se bo število starejših uporabnikov do leta 2020 podvojilo. Štiridesetletniki na opiatih so že leta 2005 pomenili kar 17 odstotkov vseh uporabnikov, v ZDA pa so naračunali, da bo narkomanov, starejših od petdeset let, v prihodnjem desetletju do 300 odstotkov več. Domovi za ostarele, kjer se bo špikalo, snifalo in kadilo, so tako kar gotova prihodnost oskrbe starejših.

Prvi že obratujejo. Na Nizozemskem, kjer so se s težavo ostarelih narkomanov srečali že pred desetletjem. Ker ti v navadnih domovih niso bili zaželeni, deluje že nekaj takih, kjer se lahko drogira in oskrbovancev nihče ne sili v zdravljenje. Tako vsaj ne končajo na cesti.
Hipiji odhajajo v pokoj.

Prebivalstvo v zahodnem svetu se izrazito stara. Hkrati zaradi višjega življenjskega standarda in boljše zdravstvene oskrbe ljudje živimo dlje. Postarale so se prve generacije, ki so drogo v mladosti množičneje uživale. Dvajsetletniki iz 60. let prejšnjega stoletja, ki sta jih zaznamovala svobodna ljubezen in še svobodnejše jemanje drog, so zdaj upokojenci in stari starši. Niso pa se vsi nehali zadevati. Ne v svetu ne pri nas. Nacionalno poročilo o stanju glede prepovedanih drog v Sloveniji starejše uživalce definira kot tiste, ki so stari 40 let in več. Delež teh se je v zadnjih desetih letih izrazito povečal. Če so včasih bili le odstotek vseh, ki so iskali pomoč pri odvajanju, jih je zdaj petkrat toliko. Narasel je tudi odstotek tistih, ki so stari več kot 50 let. Povprečen odvisnik je bil leta 1998 star 22, leta 2008 pa že 28 let. Dr. Andrej Kastelic, predstojnik ljubljanskega Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, poudarja, da se stara populacija odvisnih od opioidov, sintetične droge so še vedno domena mladih. Povprečen starejši uporabnik je po njegovih izkušnjah v štiridesetih in odvisen od heroina. »To so ljudje, ki so se začeli drogirati v mladosti, še v Jugoslaviji, in so še vedno odvisni. Pridejo tudi taki, ki droge prej nikoli niso uživali, so se pa nanjo navadili med protibolečinsko terapijo.« Njegov najstarejši pacient je imel več kot 60 let. »V mladih letih je bil hipi in travo je kadil že od takrat, celotnih trideset let. S heroinom je začel pozno, po štiridesetem letu. Znašel se je v težkem položaju, razpadla mu je družina. Hitro je postal odvisen in tudi umrl je od prevelike doze droge.« Še posebno marihuane, mehke droge, je med starejšimi več, kot morda mislimo. Kastelic poudarja, da vsako uživanje še ni odvisnost in da je, statistično gledano, cigareta še vedno tista droga, ki nas najhitreje zasvoji. »Veliko ljudi kadi travo, a jim to ne dela nikakršnih težav. Tako kot veliko ljudi vsak dan popije kozarec vina, a še niso alkoholiki. Vse je v nadzoru uporabe.« Kadilci marihuane tako le redko pridejo v njegovo ordinacijo, čeprav je ta droga tudi med starejšimi gotovo najbolj razširjena. »Imel sem nekaj pacientov, med njimi so kar poznani umetniki in ustvarjalci, ki so po dvajsetih, tridesetih letih kajenja marihuane ugotovili, da zaradi nje izgubljajo svoj ustvarjalni potencial. Kreativnost se je umaknila izgubi motivacije in volje.« V Centru se pri svojem delu srečujejo že s tretjo generacijo uporabnikov. V Sloveniji je namreč okrog 300 otrok, ki so bili rojeni materam na metadonski terapiji. »Imamo generacijo 25-, 30-letnikov, ki imajo tudi starše uživalce. Ne le marihuane, tudi trdih drog. In ti ljudje imajo zdaj svoje otroke, ki so bili donošeni med uživanjem drog.«
Nepripravljeni na stare uporabnike.

Ekscesi iz mladosti zdaj delajo velike težave družbi, ki ni pripravljena na potrebe postaranih odvisnikov na ravni zdravstva, oskrbe, socialne pomoči. Resolucija o nacionalnem programu na področju drog načeloma sicer navaja prilagojenost različnim skupinam prebivalstva, a poseben program, ki bi bil namenjen starejšim uporabnikom, ne obstaja. Težave, ki jih to lahko prinese, lepo opiše izjava delavca iz enega izmed centrov za zdravljenje odvisnosti: »Pri starejših uporabnikih se zdravstveno stanje slabša, čez pet, deset let bodo to brezdomci. Pri petdesetih letih ni več mobilnosti, boja za preživetje, želijo si mir.« Težave starejših uporabnikov razkrivajo izsledki fokusne skupine iz poročila. V grobem, navajajo, lahko starejše uporabnike razdelimo na tiste, ki jim je kljub dolgoletni odvisnosti uspelo ohraniti socialno mrežo in zaposlitev, in tiste, ki so oboje zgubili in se znašli na ulici. Prvim praviloma uspe kar dobro ohraniti zdravje in si želijo ustvariti družino, čeprav jih je strah, kako bodo kos odgovornostim. Drugi živijo na robu družbe. Imajo malo stikov z družino, nimajo prijateljev, običajno so brez dela, brez denarja in brez osnovnih razmer za normalno življenje. Tudi če delo občasno dobijo, jih delodajalci izkoriščajo, plačajo manj, kot so se dogovorili ali sploh ne. Če ne živijo pri svojcih, so običajno brezdomci, zaradi starosti in težkih življenjskih razmer imajo tudi hude zdravstvene težave. Poškodbe prebavil zaradi skromne in nezdrave prehrane, shiranost, kronični hepatitis C, duševna obolenja, poškodbe zaradi napačnega injiciranja drog, neurejene zobe, invalidnost. Pogosto uživajo antidepresive in razmišljajo o samomoru. Umirajo zgodaj.
Več ko jih bo, večje in tudi drugačne bodo njihove potrebe po zdravstveni in socialni oskrbi. Specialisti geriatrije in osebje v domovih za ostarele pa takšnega znanja nimajo. V prihodnosti bo temu treba prilagoditi programe zdravljenj odvisnosti in medicinske oskrbe. Slovenija sicer, kot na številnih področjih, tudi pri staranju uživalcev mamil caplja približno desetletje za zahodom. Zdaj je to najverjetneje dobro. Za prakso, ki jo Evropa mora pospešeno postavljati že zdaj, bomo imeli pri nas nekaj več uvajalnega časa in tudi bolj preizkušena že bo.
Babice preprodajalke.

Sivolasi narkomani in preprodajalci so tako vse pogostejša novica v črni kroniki. V nemški pokrajini Vestfaliji je raziskava pokazala, da se je število upokojencev, obsojenih zaradi uživanja ali preprodaje droge v zadnjih desetih letih, več kot podvojilo. Pregled slovenske črne kronike kaže, da gremo tudi mi po tej poti. Že v zadnjih dveh letih se je v medijih znašlo kar nekaj kriminalnih zgodb, v katere so bili vpleteni starejši državljani. Čistka med prekmurskimi preprodajalci je za zapahe spravila 61-letnika, pri katerem so policisti našli kilogram marihuane, skrbno pripravljene za prodajo. Oseminpetdesetletna invalidska upokojenka je šla za tri leta za zapahe zaradi prekupčevanja s heroinom, ki ga je ponujala odvisnikom na metadonski terapiji sredi zdravstvenega doma. Prejšnjega septembra so policisti ovadili tudi 59-letno mamo razvpitega Kristjana Kamenika, sumijo jo vpletenosti v mednarodno tihotapljenje droge. V svetovnem merilu je verjetno rekorderka 92-letna babica na invalidskem vozičku, ki so jo aretirali na letališču v Španiji. Pričvrščene na trup in noge je iz Brazilije »uvozila« več kot štiri kilograme kokaina.