Kontaktne alergije

Oteklina, rdečica, srbenje, vse to so sktajno neprijetne reakcije, ki se pojavljajo ob kontaktni alergiji. Alergični smo lahko na marsikaj, zadnje čase opažajo več alergij na barve za lase.

Otekline, rdečica, srbečica, mehurčki … Vse to so skrajno neprijetne reakcije na koži, zlasti če je prizadet obraz. Alergijo lahko povzročimo s kremo, ki jo uporabljamo že leta in leta, barvami za lase, nakitom, zdravilnimi mažami, rastlinami, ki se jih dotikamo, in še z marsičim. Gre namreč za kontaktni dermatitis, brez testov je nemogoče ugotoviti, na kaj smo alergični, saj se lahko reakcija pokaže šele po nekaj dneh, pojasnjuje dermatologinja alergologinja Helena Rupnik z Dermatovenerološke klinike UKC. Dobra novica je, da lahko nekatere alergije sčasoma tudi izzvenijo, če se dosledno izogibamo stika s snovmi, ki jih povzročajo.

Alergije je vse več. Zakaj?
Alergij je več vrst, vzroke bi težko posplošili in našli skupni imenovalec. Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu ima veliko vlogo izpostavljenost vse več snovem, predvsem tistim, ki jih nanašamo na kožo – od različnih kozmetičnih izdelkov do poklicne izpostavljenosti številnim alergenom. Alergijske bolezni kože niso pogojene samo z izpostavljenostjo snovem, ampak z nagnjenostjo za razvoj teh bolezni, ki so pretežno genetske narave. Pri alergijski bolezni kože, njena pogostost še vedno narašča, in ki se pretežno pojavlja pri otrocih, so ta genetski dejavnik deloma že razvozlali: gre za strukturno beljakovino v koži, ki je odgovorna za normalno delovanje zaščitne plasti kože.
Zdi se, da so imele prejšnje generacije manj alergij.
Pomemben dejavnik za nastanek alergijskih bolezni je poleg osebne nagnjenosti in dednosti okolje. Izpostavljeni smo vse več snovem: uporabljamo kozmetične izdelke, v katerih so dišave, konzervansi in številne druge snovi, ob pogostejši izpostavljenosti imamo tudi večjo možnost, da smo nanje preobčutljivi. Poznamo več kot tisoč substanc, ki lahko povzročajo alergijski kontaktni dermatitis. Najpogostejši kontaktni alergen je nikelj: z evropsko direktivo so prepovedali prodajo nakita, ki vsebuje nikelj, vendar je nikelj še vedno v različnih kovinskih izdelkih, v paščkih za ure, gumbih na kavbojkah, sponkah na pasu, v ambulanto še vedno prihajajo bolniki, ki imajo kontaktno alergijo za nikelj.
Poleg alergijskega kontaktnega deramtitisa obstaja tudi iritativni kontaktni dermatitis – kakšna je razlika?
Razlika med njima je, da se pri iritatvivnem kontaktnem dermatitisu vnetje kože pojavi po nekaterih snoveh, ki na kožo delujejo toksično, jo okvarijo, pri čemer niso vpleteni imunološki mehanizmi, kot so pri alergijskih boleznih. Tipičen akutni iritativni kontaktni dermatitis je sončna opeklina, kronični kontaktni dermatitis pa pogosto nastane pri ponavljajočem stiku kože z blagimi kislinami, lugi ali pa detergenti, mili, lahko pa tudi snovmi, ki kožo mehansko dražijo – volnena oblačila. Pomagamo si tako, da kožo zaščitimo, med pomivanjem posode ali pri delu z detergenti nosimo zaščitne rokavice, zaščitimo se pred soncem. Alergijski kontaktni dermatitisi nastane, kadar se pojavi preobčutljivost za neko snov, ki večini ljudi ne škodi.
Tudi na parfum?
Tudi. Tega je vse več, pogosto pri ljudeh, ki imajo druge kronične bolezni, recimo atopijski dermatitis, in pogosto uporabljajo negovalne izdelke za kožo, poleg tega zaradi kroničnega vnetja kože laže razvijejo preobčutljivost za te snovi.
Tudi zdravila lahko škodujejo?
Tako je. Kontaktna preobčutljivost za sestavine zdravil, ki jih nanašamo na kožo, se lahko pojavi, še zlasti pogosta je preobčutljivost za različne zeliščne pripravke, ki jih ljudje kupijo, da bi si olajšali sklepne težave, krčne žile ali umirili vnetje kože. Po ognjičevem mazilu, kremah z alojo vero ali izvlečkom kostanja vidimo veliko hudih kontaktnih alergijskih dermatitisov.
Zakaj te naravne snovi, s katerimi želimo pomagati koži, povzročajo velikokrat hude alergijske reakcije?
Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu se vnetje kože ne pojavi takoj, ko nanesemo neko snov na kožo, ampak z zakasnitvijo nekaj ur do nekaj dni. Ljudje seveda ne pričakujejo, da jim škodi mazilo, s katerim si skušajo pomagati. Takoj po nanosu nimajo nobenih težav, s ponavljajočimi nanosi pa lahko nastane hud alergijski kontaktni dermatitis.
Je res, da ni dobro dolgo časa uporabljati enakega izdelka? In kako je s kremami, ki vsebujejo konzervanse?
Izdelek uporabljamo, dokler nimamo težav, ki se lahko pojavijo tudi po dolgih letih. Vedeti moramo, da vse kreme, ki jih kupimo, vsebujejo konzervanse, ki lahko poleg dišav povzročajo kontaktno alergijo, pa tudi nekatere druge snovi, npr. eterično olje.
Je res, da je zadnje čase zelo veliko kontaktnih alergij zaradi barve za lase?
Res je. Moč teh reakcije je zelo različna, nekoga bo lasišče le srbelo, pri drugem se bo pojavilo vnetje kože z rdečino, drobnimi mehurji, iz katerih pogosto rosi; ko se vnetje umiri, se koža lušči in počasi obnovi. Vnetje kože se po prenehanju stika s kontaktnim alergenom umiri samo po sebi, pomagamo lahko z obkladki s fiziološko raztopino, kadar imamo rdečino na koži, mehurčke, in z lokalnimi protivnetnimi kremami.