Zgodbe

Hočemo zeleno prihodnost!

Mateja A. Hrastar
21. 11. 2012, 11.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Daleč od oči javnosti politiki te dni sprejemajo dokument, ki bo začrtal našo prihodnost za naslednjih šest let.

Ali bomo imeli novo nuklearko ali sončne elektrarne? Bomo uvažali hrano ali jo bomo gojili sami? Bomo odvisni od svetovnih cen nafte ali se bomo veselo prevažali z odličnim javnim prevozom? Vizija Slovenije, ki jo imajo politiki, se razlikuje od tiste, ki jo imajo državljani. 

V prejšnji šestletki so obljubljali otok
Za razvoj je potrebna vizija in vsaka država ima svojo, ki uokvirja smernice poti do zastavljenega cilja. Včasih se je tem vizijam reklo petletke, sedaj se imenujejo strategije razvoja. Slovenija je imela doslej dve, v začetku prihodnjega leta naj bi sprejeli še tretjo, ki bi uokvirila naš razvoj do leta 2020.  

Toda ko berete pretekli strategiji, se zdi, da sta to pravi zbirki leporečja in visokoletečih ciljev, ki se sesujejo, še preden se sploh začnejo. V zadnji strategiji, ki jo je leta 2005 spisal sedanji finančni minister Janez Šuštaršič, so poudarjali konkurenčno gospodarstvo, uporabo znanja za gospodarski razvoj in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, racionalnejšo državo in trajnostni razvoj infrastrukture. Smo dobili kaj od tega?  Avtoceste in TEŠ 6. Niti otoka nam niso zgradili. Saj se spomnite ideje, da bi pred slovensko obalo zgradili 30.000 kvadratov velik otok, z mega turističnim naseljem, ki bi popestril turistično ponudbo in zagotovil 200 delovnih mest? No, otoka ni. Prav tako še vedno ni moderne socialne države, ki jo tudi obljublja ta dokument. Niti sistema urgenc, nove narodne in univerzitetne knjižnice, niti Megalaxie, zabaviščnega parka pri Ptuju, in cenejše države.

Sedaj bo več delovnih mest za mlade
Sedaj sprejemajo program nove šestletke. Medtem ko sta bila dosedanja dva le obsežna zbirka idej, ki so ostale na papirju, je tokratna strategija pomembnejša, saj bo osnovni dokument, na podlagi katerega se bodo črpala evropska sredstva. Tam pa čakajo stotine milijonov evrov. »Kako bomo porabili sredstva iz evropske blagajne, se bomo odločali sami. Zato se nam zdi ta strateški dokument ključnega pomena in imamo prebivalci Slovenije pravico, da vplivamo na njegovo vsebino. Da vladi povemo, kakšno prihodnost si želimo za našo državo,« meni Renata Karba, vodja projekta Tretji člen, ki je nastal pod okriljem Umanotere. »Vlada nenehno govori le o varčevanju, a kako bomo začeli rasti in si zagotovili blaginjo, če ni razvojnoperspektivnih projektov? Edina sveža razvojna sredstva, ki jih bomo dobili v prihodnjih letih, bodo prav ta, ki se bodo navezovala na strategijo. In tega res ne smemo zapraviti.« 

Strateški plan pripravljajo precej hermetično, tako da osnutek, ki naj bi obstajal, ostaja skrivnost in še ne vemo, s kakšnimi mega idejami nas bo presenetila politika. Nekaj izhodišč pa je vendarle že znanih. »Osnovno izhodišče je, da bo petdeset odstotkov sredstev namenjenih za gospodarski razvoj, kjer se bomo osredotočali na povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter na zaposlovanje mladih,« je povedal minister Radovan Žerjav, predsednik krovne skupine za pripravo strategije.

K sodelovanju so povabili strokovno javnost in ta je imela možnost predlagati vsebine, koliko jih bodo upoštevali, pa bo znano, ko bo dokument sprejet. »Zdaj analiziramo prispevke zainteresirane javnosti. Ne glede na to pa menimo, da je veliko pobud skladnih z razmišljanjem pripravljavcev izhodišč strategije,« je še povedal minister Žerjav.

Vpliv državljanov je odločilen
V civilni družbi pa so malo bolj skeptični. »Politika civilnodružbene iniciative upošteva le tam, kjer vidijo konkretne koristi za njen politični program,« meni Nina Štros, vodja slovenske pisarne Greenpeace, enega izmed podpisnikov zelenega poziva. »V Sloveniji imamo v tem trenutku zelo izprijeno situacijo, ko je politika tako samovšečna, da si preprosto ne želi in ne dopusti, da bi vodila aktiven dialog še s kom drugim kot sama s sabo. To  je nesprejemljivo, če vemo, da so politiki izvoljeni predstavniki ljudstva in kot taki zavezani k delovanju v našo korist.«
Tudi zato so se pri Umanoteri odločili za javni poziv vladi Za zeleni razvojni preboj!, s katerim bi skušali politikom dopovedati, kakšno prihodnost si želijo državljani. Organizatorji javnega poziva ne pričakujejo, da bodo politiki pri pisanju strategije upoštevali njihove predloge. A kljub temu je poziv pomemben. »Poziv opisuje priložnosti, ki jih imamo v tej družbi in jih v prihodnosti ne smemo izpustiti. Zeleni razvojni preboj je prva in v tem trenutku edina pozitivna razvojna vizija za Slovenijo,« meni Renata Karba. To, da se v prihodnosti zazremo v projekte, ki nam bodo prinašali blaginjo in ohranjali okolje, je pomembno tudi zato, če bo prišlo do nove krize. »Če ne bodo rešitve, ki jih sprejemamo danes, zabetonirane na temeljih trajnostnega razvoja, se bodo ti še bolj zamajali, ko bo prišla nova kriza. In nova kriza bo prišla, saj namesto da bi se ukvarjali s simptomi in vzroki, zdaj bolniku predpisujemo samo zdravila za lajšanje bolečin.  Opreti se moramo na tiste danosti, ki jih imamo na svojem dvorišču,« meni Štrosova.


Več preberite v tiskani Jani (št. 47, izid: 20.11.2012).