Zgodbe

Maslo in mast oprana krivde

Renata Ucman
8. 5. 2013, 08.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Nedvomno drži, da so maščobe potrebne za zdravje, jih je pa v široki ponudbi dobrih in slabih izdelkov težko izbrati.

Maščobe v prehrani že dolgo netijo vroče razprave. So sploh potrebne in koristne, kakšne in koliko? Nekatera rastlinska olja, denimo olivno, laneno, orehovo, konopljino, boragino in druga, veljajo za zdrava, a  na to pomembno vpliva tudi njihova pridelava, torej iztiskanje s hladnim postopkom in izogibanje pregrevanju! Po krivici so se na zatožni klopi znašle mlečne maščobe, denimo maslo, in  svinjska mast naravno krmljenih prašičev, ki v nekaterih pogledih celo prekaša kokosovo maščobo.  Nedvomno drži, da so maščobe potrebne za zdravje, jih je pa v široki ponudbi dobrih in slabih izdelkov težko  izbrati. Na pomoč smo poklicali nekaj naših prehranskih strokovnjakinj.

»Potrebujemo dobre maščobe, ki organizmu koristijo in ga zdravijo, nenasičene in v manjši meri tudi nasičene. Pametno je, da izbiramo med dobrimi rastlinskimi in živalskimi maščobami,  a ne smejo biti oksidirane in tudi preveč jih ne smemo uživati. Na dan potrebujemo en gram  maščob na kilogram telesne mase. Povečini jih pojemo preveč, in to nasičenih. Toda kljub preobilici nasičenih maščob so celice podhranjene, saj jim primanjkuje esencialnih maščobnih kislin, ki jih potrebujejo za pravilno nastajanje in obnavljanje. Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin v prehrani povzroča utrujenost in bolezni. Oboje, izločevanje vseh maščob iz prehrane ali pa neprimerna kakovost maščob, lahko spodbudi bolezen,« pojasnjuje prehranska strokovnjakinja Marija Merljak, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije.

Zmota o mlečnih maščobah

Nekatere maščobe so se po krivici znašle na zatožni klopi. »Hudo zmotno je prepričanje, da so mlečne maščobe škodljive ali nekoristne in bi se jih morali izogibati ter piti samo lahko mleko, lahke jogurte in tako naprej. Nasprotno, prav tem bi se morali izogibati! Mlečne maščobe so namreč sestavljene iz maščobnih kislin s srednje dolgo ali kratko verigo. Trebušni slinavki tako ni treba izdelati encima lipaze za razgradnjo mlečnih maščob in v ožilje pride manj nasičenih maščobnih kislin ter posledično manj holesterola.«

Da bi znali na svoj jedilnik uvrščati prave maščobe, je dobro najprej poznati razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobami. »Maščobe s pretežnim deležem nenasičenih maščobnih kislin so rastlinskega izvora, to so olivno, laneno, orehovo, lešnikovo, bučno, koruzno olje … in ribje olje. Nasičene maščobe oziroma nasičene maščobne kisline so stabilne, malo občutljive za spremembe temperature in svetlobo, pri sobni temperaturi pa so v trdni obliki. To so maščobe živalskega izvora, predvsem v mesu, piščančji koži, maslu, mleku, smetani. Kar se tiče nenasičenih maščob, so mononenasičene maščobe največ zastopane v olivnem in lešnikovem olju, polinenasičene maščobe pa najdemo v ribjem, lanenem, bučnem, koruznem in drugih rastlinskih oljih. Zelo pomembna skupina maščob za zdravo življenje so esencialne maščobne kisline, ki so nujne za življenje in jih telo samo ne more sintetizirati niti shraniti ter jih lahko uporabi le sproti, če jih zaužijemo s hrano. To sta maščobni kislini alfalinolenska in linolna, pogovorno omega 3 in omega 6, iz njiju organizem  ustvari osnovne sestavine celičnih membran, nekatere hormone, spojine za transport holesterola po krvi in za imunski odziv. Številne vnetne procese in z njimi povezane bolezni lahko preprečimo in ozdravimo z uživanjem več maščobnih kislin omega 3 iz rib ter lanenih in bučnih semen.« 


Več preberite v tiskani Jani (št. 19, izid: 7.5.2013).