Nasveti

Poleti si krepimo srce

Tatjana Dobnikar
21. 6. 2024, 03.30
Deli članek:

Mnogi težko prenašajo poletno vročino. Hitro se utrudijo, težje dihajo in imajo otečene noge. Kako omilimo vse te težave? Tako, da si poleti krepimo srce, svetuje naturopatinja Simona Domjan. Tekst: TATJANA DOBNIKAR

revija Jana
Okrepite si srce in ožilje

Od vitalnosti našega srca je odvisno, kako bomo prenašali vročino. Pozabljamo, da je naše srce črpalka, mišica, ki poganja kri po telesu. S staranjem se obrablja, z našim življenjskim slogom pa jo lahko podpiramo ali pa obremenjujemo. Kako si okrepimo srce in ožilje, smo povprašali naturopatinjo Simono Domjan.

Srce v ravnovesju prinaša radost

Barva srca je rdeča, element srca je ogenj. Srce je odgovorno za našo zavest, stanje duha, intuicijo (saj poznate nasvet »poslušaj svoje srce« ) in govor. V srcu je zapisana naša življenjska pot, in ker srce ni obremenjeno s preteklimi dogodki v našem življenju, kot to velja za naš um, nas ljubeče vodi skozi življenje, če ga le poslušamo. »Če je srce v ravnovesju, smo radostni, veseli in sproščeni. Takrat za evforijo ali žalost, ki najbolj škodujeta srcu, ni prostora. Stanje neravnovesja, presežka ali manka, pa se odraža kot anksioznost, histerični napadi, zaprtost in nezaupanje, težave z intimnostjo. Na fizičnem področju se lahko pojavijo aritmija, visok ali nizek tlak, nemir, težave s spanjem, srčno popuščanje. Ko si krepimo srce, si okrepimo tudi čustveni potencial.«

revija Jana
Naturopatski nasveti Simone Domjan

Kri mora biti pretočna

Najpomembnejša preventiva pred boleznimi srca, posebno pred infarktom, je skrb za pretočnost krvi in dobro delovanje endotelija (notranja obloga krvnih žil), ki jih lahko poškodujejo vnetja. Zato je pomembno izbirati živila, ki nam ne bodo gostila krvi in zakisala organizma. Za zdravo srce so priporočljivi predvsem rdeči fižol, rdeča pesa, paradižnik, cikorija ter vsa druga zelenjava in sadje rdeče barve. Med žiti se priporočata proso in riž, od mesa pa ribe. Če jih doslej niste jedli, bi se bilo dobro spoprijateljiti z njimi, ker vsebujejo za srce koristne maščobne kisline omega 3. Poleg tega je treba pametno uporabljati maščobe. Hladno stisnjenih olj, ki vsebujejo nenasičene maščobne kisline, ne segrevamo, ker hitro oksidirajo, zato jih uporabljamo le za solate, prelive ali kot dodatek jedem na koncu kuhanja. Za kuhanje pri visoki temperaturi pa uporabljamo nasičene maščobe, kot so kokosova, surova mlečna maščoba in oljčno olje, ki prenesejo višje temperature. Oksidirane maščobe so velik sovražnik našega ožilja in posledično srca. Rafinirane, hidrogenirane maščobe pa sploh ne vsebujejo nič koristnega za naš organizem, ker so jim bile vse dobre snovi odstranjene, zato da lahko dolgo ostanejo na policah trgovin in se ne pokvarijo. »Tveganje za bolezni srca predstavljajo tudi druga močno predelana hrana, hitra hrana, alkohol, kajenje in kofein. Zakaj kofein? Kofein odplakne dva pomembna minerala, kalcij in magnezij, iz našega telesa, kar lahko povzroči neravnovesje srčnega utripa.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 25, 18. junij, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!