Mogoče prvi nasvet: pri pridelavi mladega krompirja se z varstvom pred tem škodljivcem ne ukvarjajte, saj tam le redko dela škodo. A v primeru, da je sosed poznih sort, morate ukrepati tudi tam. Zelo smiselno ga je vsaj pobirati, da bo drugo leto napad čim manjši. V nasadu krompirja in predvsem jajčevca odstranite vse (morebitne) samorastnike, rastline, ki so pognale iz pozabljenih gomoljev lanskega leta. Na njih škodljivec tudi prezimlja, zato je njegov napad še zgodnejši. Prav tako odstranite te samorastnike z bližnjih njiv ali gredic. Koloradski hrošč je slab letalec, a odlično hodi, hitro bo peš prišel tudi do novih posevkov. Zato je tako pomemben tudi kolobar.
Obiranje ali sesanje
Koloradskega hrošča lahko obiramo. A ni treba vsakega posebej pobrati z roko. Pod napadene rastline postavimo odprt dežnik ali rjuho, rastline potresemo, da hrošče in ličinke stresemo z rastline, nabrane nato uničimo. Če niste pretiravali z gnojenjem, če vam je uspelo obdržati prve kalčke, tako tresenje ne predstavlja večjih težav, saj poganjki niso krhki. Večje površine s krompirjem lahko tudi posesamo. Seveda ne uporabimo hišnega sesalnika, ampak sesalnik, s katerim jeseni sesate listje. Vrečo lahko kar odstranite, saj hrošče povsem zmelje že mlinček, ki listje drobi. A v tem primeru morajo biti rastline krompirja čvrste, čokate in ne pregnojene z dušikom. Sesanje je težje izvedljivo tudi pri rastlinah, ki so zrasle iz nadomestnih kalčkov, zato vedno stremite k temu, da ohranite prve, najmočnejše klice. Če zaradi posebnih razmer sadite krompir vsako leto na isti njivi ali vrtu, vendar ne na isti površini, eno leto na enem delu, gredici, naslednje leto pa na drugi polovici, gredi, potem priporočam tudi naslednje: med gredo ali delom njive, kjer je lani rastel krompir, izkopljite jarek. Na njivi to lahko naredite s plugom. Ta jarek ali samo poti med gredami obložite s folijo. Tudi tam jih boste veliko ujeli ali jim vsaj preprečili dostop do letošnjih gredic.
Gladki jarki, pelin, kapucinke …
Na vrtu lahko tudi vkopljete polovico plastične cevi z gladkimi stenami. Kot sem že napisala, hrošček se seli po prezimovanju na nov posevek po tleh, peš. Če bo vmes jarek z gladkimi stenami, ne bo mogel čez, saj je slab letalec. Ali pa bo prišel na nov posevek veliko pozneje, včasih ne bo več delal škode. V jarkih ga boste lahko tudi pobirali. Ob grede sadimo pelin, žametnice in predvsem pa kapucinke, ki jih hrošč ne mara in gre težko mimo njih do svoje gostiteljske rastline. Tla lahko zastiramo tudi s praprotjo, ki je zanj strupena.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 24. junij, 2024.
