»Holesterol je podoben carini, ki varuje mejne prehode, in ti so ravno v ožilju, ker se tam opravlja največji del izmenjave telesnih tekočin. Telo nas s holesterolom poskuša ubraniti tudi pred degeneriranimi molekulami, ki jih ne želi iz obtoka prevzeti v celice. Zato preveč procesirane hrane, mikrovalovka in tudi toksini iz okolja vplivajo na njegovo raven. To je logično, če vemo, da vsaka poškodba celic sproži potrebo po povečani proizvodnji holesterola, ki je gradnik novih celičnih ovojnic, živčevja in hormonov,« razmišlja Lončarjeva. Za povišan holesterol ima nekaj povsem preprostih rešitev.
Voda ga »topi«. »Če telesu zagotovite dovolj vode, ne bo prisiljeno v varčevalne ukrepe, med katere sodi zalivanje ožilja s holesterolom, da se dragocena voda ne bi izpirala iz telesnih tkiv.«
Barikada pred slabimi maščobami. »Telo preprosto noče imeti opravka s slabimi maščobami in zaradi njih ustvarja 'barikade' v ožilju. Največ jih je v pecivu, konvencionalni margarini, paštetah, namazih, rastlinski smetani neznanega izvora in industrijskih sladicah.« Če je le mogoče, se jim izognite.
Nepogrešljive koprive in probiotiki. »Poskrbite za dobro prebavo, da vaše telo ne bo po nepotrebnem obremenjeno z neprebavljenimi odpadki. Pri tem so vam lahko v veliko pomoč živila, ki vsebujejo klorofil (alge, koprive, ječmenova trava) in aktivne encime (npr. encimski dodatki). Seveda so tudi pri tej nalogi nepogrešljivi dobri probiotiki, ki proizvajajo veliko desnosučnih mlečnih kislin. Kot so pokazale raziskave na Harvardu, ima uživanje probiotikov (posebej izstopa učinkovitost seva Lactobacilus acidophilus DDS-1) za posledico manj vnetij, boljšo prebavo ter manj zastrupljenosti in zakisanosti organizma, kar se končno pokaže tudi v znižanju ravni holesterola. Za veliko pospravljanje debelega črevesja, iz katerega smo naredili kompost, je zelo blagodejno pitje gline.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 15., 9. april, 2024.
