Nasveti

Seznam razlogov: Zakaj sem tako zelo utrujena?

T. N. S.
31. 12. 2023, 05.00
Deli članek:

Šele zgodnje popoldne je, vi pa bi že najraje zlezli pod kovter. Počutite se uničene, pa čeprav niste počeli nič napornega. Vse vam je odveč, težko se spravite k najosnovnejšim opravkom. Poskusili ste že vse – zdravo prehrano, dovolj gibanja na svežem zraku, spalno rutino, sproščanje … Če utrujenost vztraja, kljub temu da živite zdravo, je zanjo lahko vzrok nekaj, kar zahteva obisk zdravnika.

Profimedia
Utrujenost

Seznam mogočih razlogov, zakaj smo utrujeni, čeprav živimo zdravo, je dolg. Včasih nas že vreme potlači za nekaj dni. A če utrujenost kar vztraja, je treba preveriti, ali je morebiti ne povzroča kakšno obolenje. Najpogostejša zdravstvena stanja, ki vodijo v kronično utrujenost, so naslednja:

-     anemija ali slabokrvnost: to je motnja, zaradi katere kri težko prenaša kisik po telesu, saj ne vsebuje dovolj rdečih krvničk. Organi zaradi pomanjkanja kisika ne morejo delovati normalno, bolniki pa so utrujeni, čutijo vrtoglavico, kadar vstanejo, možgansko meglo in srčne palpitacije. Pogost vzrok za anemijo je pomanjkanje železa, zdravnik pa stanje preveri z laboratorijskim testom;

-     sladkorna bolezen: zdravniki ne vedo natančno, zakaj diabetes ljudi tako utrudi. Verjetno je eden izmed razlogov ta, da telo porabi veliko energije za obvladovanje pogostih sprememb ravni krvnega sladkorja. Če ste ob nenehni utrujenosti tudi pogosto žejni in vas kar naprej tišči na stranišče, preverite ravni sladkorja v krvi;

-     težave s ščitnico: majhna žleza v obliki metulja v našem vratu ima velik vpliv na številne procese v telesu. Med drugim proizvaja hormon, ki pomaga nadzorovati, kako porabljamo energijo. Če vam ščitnica deluje premalo, se počutite utrujeni in počasni, slabi pa so tudi vaši refleksi. Zdravnik naj s krvnim testom preveri ščitnični hormon;

-     motnje dihanja v spanju: imenujemo jih tudi spalna apneja in so lahko zelo nevarne. Po raziskavah jih vsaj v manjši meri doživlja vsak sedmi Zemljan. Krajše prekinitve dihanja niso nevarne, 15 prekinitev dihanja na uro spanja, ki trajajo dlje od deset sekund, obravnavajo kot lažjo spalno apnejo, od 15 do 30 takih prekinitev že nakazuje na zmerno apnejo, medtem ko je 30 prekinitev zelo resno stanje. Če spalna apneja, zaradi katere so možgani slabo prekrvljeni, ostaja nezdravljena, povzroča spremembe možganov, ki lahko vodijo v demenco, v najhujših primerih pa tudi do kapi. Že rahlejše apneje pa lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Med prekinitvami dihanja namreč pade raven kisika v krvi, zaradi stalnih kratkih prebujanj pa smo utrujeni in trpimo za glavoboli. Ker sami spalne apneje ne moremo opaziti, poprosimo svoje bližnje, da so pozorni na to, kako dihamo med spanjem;

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  52, 27. december, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!