Gotovo ste že slišali za proste radikale, ki dnevno nastajajo v našem telesu. Verjetno veste tudi vse o tem, da se jih, kadar smo pod stresom, tvori še toliko več. Telo se pred njimi uspešno obvaruje z antioksidanti. Problem nastane, ko je prostih radikalov preveč, antioksidantov pa s prehrano ne uspemo zaužiti dovolj. Takrat se pojavi oksidativni stres, ki v telesu povzroči vnetja in pozneje degenerativne procese, v katerih se poškodujejo tudi naše celice. Zato je pomembno, da antioksidante uživamo redno in ob pravem času. Kako, se sprašujete? Nasvet, da uživajmo več sadja in zelenjave, je čisto preveč splošen in, če se vanj vsaj malce ne poglobimo, dokaj neuporaben.

Imate starostne pege?

»Znanost na staranje in bolezni gleda kot na oksidacijo telesa. Tiste rjave starostne pege na hrbtu vaših dlani? To je samo oksidirana maščoba pod kožo. Oksidativni stres naj bi bil razlog, zakaj vsi dobimo gube, zakaj nam nekoliko opeša spomin in zakaj se naši organski sistemi kvarijo, ko postajamo starejši. V bistvu, tako pravi teorija, postopno rjavimo,« je v knjigi Kako ozdravimo s hrano (založba ARA) zapisal zdravnik Michael Greger. A, pravi, ta oksidativni stres lahko upočasnimo, če jemo hrano, ki vsebuje veliko antioksidantov. »Ali je hrana bogata z antioksidanti, ugotovite tako, da jo prerežete, izpostavite zraku (kisiku) in potem gledate, kaj se zgodi. Če postane rjava, oksidira. Pomislite na dva od naših najbolj priljubljenih sadežev: jabolko in banano. Hitro postaneta rjava, kar pomeni, da v njiju ni veliko antioksidantov (večina antioksidantov v jabolku je v lupini). Prerežite mango in kaj se zgodi? Nič, ker je v njem veliko antioksidantov. Kako preprečite, da bi sadna solata postala rjava? Dodate limonin sok, ki vsebuje antioksidant – vitamin C. Antioksidanti preprečijo, da bi vaša hrana oksidirala, in enako lahko naredijo v vašem telesu,« pojasnjuje.

Preprost recept

V bistvu je recept za zdravo življenje z manj stresa in bolezni dokaj banalen: jejte več antioksidantov. Ena od bolezni, ki jo lahko preprečijo, je tudi možganska kap. »Švedski raziskovalci so v dvanajstletnem obdobju spremljali več kot trideset tisoč starejših žensk in ugotovili, da so imele najnižje tveganje za možgansko kap tiste, ki so uživale najbolj z antioksidanti bogato hrano. Tule je preprosto pravilo: rastlinska živila v povprečju vsebujejo štiriinšestdesetkrat več antioksidantov kot živila živalskega izvora.« Celo ledenka, ki je večinoma sestavljena iz vode, vsebuje 17 enot antioksidantne moči. »Za primerjavo, nekatere vrste jagodičja imajo več kot tisoč teh enot, ob čemer je ledenka videti precej pomilovanja vredna. Toda primerjajte ledenkinih 17 enot s svežim lososom, ki ima samo 3 enote. Piščanec? Vsega 5 enot antioksidativne moči. Posneto mleko ali v trdo kuhano jajce? 4 enote.«

Ni vam treba natančno iskati z antioksidanti najbolj nabitih živil, kot da bi po košari češenj brskali za najsočnejšimi (čeprav imajo češnje 714 enot!), da bi povečali vnos antioksidantov, meni dr. Greger. Dovolj je, če poskušate v vsak obrok vključiti različno sadje, zelenjavo, zelišča in začimbe. Tako lahko stalno preplavljate telo z antioksidanti ter odvračate od sebe stres, možgansko kap in druge s starostjo povezane bolezni.

* Ščepec antioksidantov

Dr. Michael Greger v knjigi Kako ozdraveti s hrano: »Recimo, da pripravljate okusen in zdrav krožnik polnozrnatih testenin z omako marinara iz sušenih paradižnikov. Skupaj lahko obrok doseže okoli 80 enot antioksidantne moči (približno 20 enot iz testenin in 60 enot iz omake). Dodajte še za pest v pari skuhanih cvetk brokolija in dobili boste 150 enot. Ni slabo. Zdaj pa čez potresite še eno samo čajno žličko origana ali majarona: origano je slajši in ima blažji okus. Samo to lahko podvoji antioksidantno moč vašega obroka, tudi na več kot 300 enot. Kaj pa skodelica ovsenih kosmičev za zajtrk? Če dodate samo pol čajne žličke cimeta, lahko antioksidantno moč obroka zvišate z 20 na 120 enot. Z dodatkom samo ščepca nageljnovih žbic bo vaš povsem običajen zajtrk vseboval 160 antioksidantnih enot.«

* Resveratrol, najslavnejši antioksidant

Poznate japonski dresnik, tisto neuničljivo rastlino, ki se na veliko razrašča tudi ob slovenskih rekah, cestah in vrtovih? V naravi pri nas sicer ni zaželena, saj velja za invazivno, vendar pa v sebi skriva pomemben antioksidant. Moč in trpežnost ji namreč daje resveratrol, ki je v njenih koreninah. Resveratrol naj bi po mnenju nekaterih znanstvenih raziskav z enako močjo krepil tudi osebo, ki ga uživa. Zato je to postal najslavnejši antioksidant, ki ga uporabljajo tudi v naravnih prehranskih dopolnilih, povpraševanje po njem pa v zadnjih letih strmo narašča.