Na spletnih straneh omenjenih organizacij (www.yearofthelung.org) najdete precej grozljiv števec »resničnega« časa. Pove vam, koliko ljudi je v tistem hipu, ko prebirate njihove spletne strani, umrlo za posamezno boleznijo pljuč. V eni minuti na svetu trije bolniki umrejo zaradi tuberkuloze, devet bolnikov zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, osem zaradi okužbe dihal, dva zaradi raka pljuč in 11 zaradi bolezni, na katere je vplival tobak. Kar polovica vseh smrti zaradi boleznih dihal je povezanih s tobakom.
Dan dihanja
Konec maja so se v italijanskem mestu Parma zbrali najuglednejši strokovnjaki za zdravljenje pljučnih bolnikov na svetu, ki se jim je pridružilo okrog 600 zdravnikov iz Evrope, da bi izvedeli, kaj so raziskovalci v zvezi z diagnosticiranjem in zdravljenjem pljučnih bolezni novega odkrili. Tako namreč vsako leto praznujejo »dan dihanja« (Respiratory day), ki ga organizira italijansko farmacevtsko podjetje Chiesi. Javnost so obvestili, da se bo v prihodnosti pri zdravljenju pljučnih bolezni verjetno marsikaj spremenilo. Posebej so poudarili pomen sodelovanja z bolniki. Prof. Paul M. OByrne z MacMaster University v kanadskem Ontariu je povedal, da zdravniki vedno radi kaj merijo, preiskujejo, pri bolnikih delajo spirometrije in da bolniki dostikrat niti ne vedo, kaj se dogaja. Resnici na ljubo jim je tudi vseeno. »Posvetiti se moramo temu, kaj je za bolnika zares pomembno. To je prav gotovo poslabšanje stanja, ki je tudi najnevarnejše in za bolnika neprijetno, hkrati pa najbolj povečuje stroške zdravljenja in je za zdravnike največji izziv,« je dejal prof. OByrne.
Finci storijo največ
Zdravljenje, ki je na voljo bolnikom z boleznimi dihal, je največkrat uspešno. V zadnjih šestih do osmih letih se je na primer število bolnikov, ki so zaradi teh bolezni umrli, zmanjšalo za polovico. Država, ki je na tem področju naredila največ, je Finska. Tudi za dihalne bolezni so Finci naredili nacionalni program, kar pomeni, da so se v skrb za zdrave dihalne poti vključili vsi. Pomen preprečevanja bolezni je še vedno močno podcenjen. Prof. Nikolaos M. Siafakas, predsednik Evropskega respiratornega združenja, sicer pa profesor na univerzi v Heraklionu na Kreti (Grčija), je predstavil pomen Chiesi Foundation, fundacije, ki se ukvarja z raziskavami zdravja dihalnih poti. Ta fundacija že nekaj let intenzivno skrbi za zdrava dihala vseh prebivalcev sveta, saj v njej sodelujejo predstavniki od vsepovsod. Prof. Siafakas je povedal, da ima težave z dihali ena šestina človeštva in da je to večinoma prezrto, čeprav zdravljenje zahteva veliko denarja. Težava je čedalje večja tudi zato, ker gre za bolnike, ki imajo pogosto tudi druge bolezni, največkrat bolezni srca. Pljuča oziroma dihala pa so, kljub temu da sodijo med najpomembnejše organe v telesu, tudi pri zdravnikih dostikrat prezrta. Bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB, o njej smo pisali pred nedavnim) neradi pridejo k zdravniku, ker so zdravniki velikokrat negativno nastrojeni do teh bolnikov, češ, bolezen ste si s kajenjem nakopali sami. Kot pravijo bolniki, se zato počutijo krive, čeprav nikoli v življenju niso prižgali cigarete. Toda četudi so kadili oziroma so še vedno kadilci, morajo zdravniki ravnati drugače, z razumevanjem, saj je tudi odvisnost od tobaka bolezen. Dejstvo je, da nezdravljena KOPB hitreje napreduje in da postane pozneje zdravljenje zahtevnejše in dražje.
Prihajajo tarčna zdravila
V Kanadi in Veliki Britaniji potekajo zanimive raziskave o fenotipiziranju tkiv pri astmi. To pomeni, da bodo s posebnimi preiskavami, ki vključujejo genotip in vse, kar vpliva nanj, določili, katerim bolnikom nobeno od dosedanjih zdravljenj ne bi pomagalo. Ti bodo lahko dobili tarčna zdravila, kar pomeni, da tudi za bolezni dihal razvijajo biološka oziroma tarčna zdravila. Za kronično bolezen, pri kateri zdaj lahko zdravijo le simptome, bodo s tarčnimi zdravili lahko zdravili na ravni celice. Tega, ali bo možna ozdravitev, pa za zdaj še ni mogoče trditi. Zdi se, da narejene škode skoraj ni več mogoče popraviti. Vendar je medicina v zadnjih letih naredila velik skok naprej, zato bo na rezultate treba počakati.
Strokovnjaki za zdravljenje pljučnih bolezni tudi ugotavljajo, da so v dihalih bakterije, za katere doslej niso vedeli, da so tam. Nekatere med njimi so dobre in so povezane z zdravimi pljuči, druge pa so nevarne in so povezane z boleznimi dihal. Tudi to spoznanje bo v prihodnosti vplivalo na izbiro zdravljenja bolnikov.
Vsi strokovnjaki in Paolo Chiesi, predsednik Chiesi Foundation, so poudarili, da je izjemno pomembno, da bolniki razumejo, zakaj je zdravila nujno treba jemati (ko se dobro počutijo, jih marsikdo neha jemati), in tudi, da znajo prepoznati znake bolezni, kar je pogoj, da lahko hitro ukrepajo.