Nasveti

Jagode goji in japonska nešplja

Renata Ucman
23. 6. 2010, 20.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Na naših vrtovih lahko posadimo zanimiva, a pri nas še manj znana sadna drevesa in grme, ki prihajajo iz daljnih dežel. Za mnoge so novost, saj je nekatere šele v zadnjem času mogoče kupiti pri naših sadjarjih. Boštjan Godec, strokovnjak za sadna drevesa, nam je pojasnil, kako pravilno vzgajamo jagode goji, jagodičnico, japonsko nešpljo, asimino, azijsko hruško ali naši, majsko jagodo, kitajsko žižolo ter kdaj obiramo sadeže. Ti so z raznolikimi okusi prava popestritev za slovenski vrt.

Na naših vrtovih lahko posadimo zanimiva, a pri nas še manj znana sadna drevesa in grme, ki prihajajo iz daljnih dežel. Za mnoge so novost, saj je nekatere šele v zadnjem času mogoče kupiti pri naših sadjarjih. Boštjan Godec, strokovnjak za sadna drevesa, nam je pojasnil, kako pravilno vzgajamo jagode goji, jagodičnico, japonsko nešpljo, asimino, azijsko hruško ali naši, majsko jagodo, kitajsko žižolo ter kdaj obiramo sadeže. Ti so z raznolikimi okusi prava popestritev za slovenski vrt. Jagode goji krepijo imunski sistem Nekaj posebnega in novost na našem trgu so jagode goji, ki jim pravijo tudi jagode sreče. »Jagoda goji je do tri metre visok trnat grm z oranžnimi, podolgovatimi plodovi, ki zorijo postopoma od avgusta do oktobra in so zaradi številnih zdravilnih učinkov dobro znani v tradicionalni kitajski medicini. Plodovi imajo antioksidativni učinek, krepijo imunski sistem in izboljšujejo duševno počutje. Lahko jih tudi sušimo. Sicer spominjajo na rozine, vendar so manj sladke,« je Boštjan Godec, strokovnjak za sadna drevesa iz Kmetijskega inštituta Slovenije, povedal na nedavnem srečanju Kluba Gaia v Rabcu, kjer se vsako leto srečajo in izobražujejo ljubiteljski vrtnarji. Jagodičnica z rdečimi plodovi z vitaminom C Na prostem jo lahko pri nas gojimo le na Primorskem, v drugih predelih Slovenije jo moramo v zimskem času prenesti v toplejši prostor, da prezimi. Sicer je to zimzelen sredozemski grm oziroma manjše drevo. Razveseljuje z bradavičasti okroglimi plodovi, ki so v času zorenja rdeče barve. Za razvoj od cveta do ploda potrebuje 1 leto, zato so na njenem grmu hkrati cvetovi in zreli plodovi. Večje količine zaužitih svežih plodov lahko povzročijo prebavne motnje in omotico, sicer pa so bogati z vitaminom C. Zato jih uživamo zmerno, v res majhni količini. Azijska hruška ali naši uspeva na toplejši legi Zagotovo je nekaj posebnega. Naši je vrsta hruške, zato potrebuje podobne razmere za rast kot naše hruške, denimo dobro odcedna tla z dovolj vode. Raje ima toplejša poletja in lege, ki niso izpostavljene spomladanskim pozebam. Zgodaj cveti, zato je na nizke spomladanske temperature naši precej občutljiv. Če vam na vrtu dobro uspevata tako jablana kot hruška, vam bo verjetno tudi naši. Več v Jani!