Nasveti

Srčni spodbujevalnik

Milka Krapež
14. 10. 2010, 09.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

O možnosti, da bi človek imel vstavljeno napravo, ki bi skrbela za enakomeren srčni utrip, so znanstveniki razmišljali že pred vsaj 200 leti. Prvi pa so srčni spodbujevalnik vstavili zdravniki slovite švedske ustanove Karolinska Insitut, in sicer leta 1958.

Arhiv Svet24
Uspešen poslovnež v najaktivnejšem obdobju, takrat je imel komaj leto čez 40, je imel nenehno težave s srčnim ritmom. Nikoli ni kadil, včasih si je privoščil kozarec dobrega vina, imel je srečno družinsko življenje z dvema otrokoma in družico, s katero sta se odlično razumela. Da ne bo pomote, gospod je še vedno med živimi in je tudi zelo dejaven. Ima pa dodatek, srčni spodbujevalnik.

Motnje srčnega ritma oziroma aritmija so najpogostejša srčna bolezen. Večinoma so neškodljive, včasih pa so lahko resne in celo ogrozijo življenje bolnika. Kadar srce utripa prehitro, temu pravijo tahikardija, kadar pa prepočasi, je to bradikardija. Če je motnja huda, srce ne zmore načrpati dovolj krvi in jo pognati po telesu. To pomeni, da celice ne dobijo dovolj hrane in kisika, kar poškoduje možgane, srce ter tudi druge organe. Z vsakim utripom se sproži električni signal, ki se razširi po srcu. S tem, ko signal potuje po srčni mišici, povzroča, da se ta skrči in črpa kri. To se zgodi z vsakim utripom. Vsak električni signal se začne v skupini celic, imenovani sinusni vozel oziroma sinusni atrijski vozel, ki je v desnem preddvoru (zgornja desna srčna votlina). V zdravem srcu sinusni vozel ob sprostitvi sproži električni signal, da začenja nov utrip, kar se zgodi od 60-krat do 100-krat v eni minuti (najpogosteje od 70- do 75-krat).
Aritmija
Od sinusnega vozla signal potuje v drugo skupino celic, v drugi vozel med preddvorom in prekatom. Tukaj se nekoliko upočasni, da se lahko prekata napolnita s krvjo. Od tod se signal spet seli po posebnih poteh, ki se razcepijo v veji levega in desnega svežnja, od koder potuje navzdol v prekata in povzroči, da se skrčita in izčrpata kri iz votlin v pljuča ter po vsem telesu. Prekata se sprostita, proces pa se takoj začne na novo. Kjerkoli v tem občutljivem sistemu se pojavijo težave, nastane aritmija. Lahko se pojavi atrijska fibrilacija, ki je tudi precej pogosta vrsta aritmije. Pri tej motnji električni signal potuje hitro in neorganizirano skozi srce, kar povzroči, da začneta preddvora trepetati, namesto da bi se skrčila.
Utrujenost in omedlevice
Kot rečeno, med aritmijo srce ne more načrpati dovolj krvi, da bi jo pognalo po telesu. Bolnik je utrujen, težko in hitro diha, lahko tudi omedli. To se dogaja številnim bolnikom, med njimi je bil tudi naš poslovnež. Zdravljenje je odvisno od tega, kakšne težave ima bolnik in kje nastajajo. Zdravniki mu lahko predlagajo operacijo, zdravljenje z zdravili ali pa vstavljanje naprav, ki skrbijo za pravilno utripanje srca. Vsem so dobro znani srčni spodbujevalniki (pace makerji), ki imajo v zdravljenju aritmije že precej dolgo tradicijo. O možnosti, da bi človek imel  vstavljeno napravo, ki bi skrbela za enakomeren srčni utrip, so znanstveniki razmišljali že pred vsaj 200 leti. Prvi pa so srčni spodbujevalnik vstavili zdravniki slovite švedske ustanove Karolinska Insitut, in sicer leta 1958 43-letnemu Arneju Larssonu. Zanimivo je, da je naprava odpovedala že tri ure po tem, ko so jo vstavili. Kljub temu je Arne doživel visoko starost. Umrl je namreč leta 2001, star 86 let. Od prve vstavitve so mu spodbujevalnik zamenjali kar 26-krat.
Najpogostejša srčna motnja
Po nekaterih ocenah v svetu vsako leto vstavijo okrog 600.000 spodbujevalnikov. Tudi pri nas ta številka iz leta v leto narašča, kar ni nič nenavadnega, če je aritmija najpogostejša srčna motnja. Prvi je pri nas srčni spodbujevalnik leta 1965 bolniku vstavil nedavno preminuli odlični srčni kirurg prof. dr. Miro Košak, dr. med., ki je oral ledino v srčni kirurgiji v Sloveniji.
Srčni spodbujevalnik deluje tako, da spremlja utripanje srca. Če je prepočasno, ga pospeši s tem, da pošlje po srcu signal, ki sproži srčni utrip. Večina spodbujevalnikov ima posebne senzorje, ki spremljajo gibanje telesa in dihanje, da se spodbujevalnik lahko temu prilagodi. To pomeni, da srčni utrip prilagodijo, kadar bolnik telovadi in potrebuje več kisika. Srčni spodbujevalnik pa lahko dobijo tudi bolniki s srčnim popuščanjem, ki imajo poškodovan mehanizem za srčni ritem. A to so posebni spodbujevalniki (biventrikularni), ki delujejo nekoliko drugače, saj spodbujajo obe spodnji srčni votlini, levi in desni prekat, da srce bije učinkovitejše, kakor opisujejo strokovnjaki s klinike Mayo, ki imajo veliko izkušenj z zdravljenjem aritmije.
Potrebna je previdnost
Ko bolnik dobi spodbujevalnik, mora biti pazljiv. Ne sme se gibati v bližini naprav z visoko električno napetostjo. Včasih so opozarjali, da v gospodinjstvih teh bolnikov ne sme biti mikrovalovne pečice. Danes so naprave zelo izpopolnjene, vendar opozarjajo na previdnost pri uporabi mobilnih telefonov, na primer. Samo telefoniranje ni nevarno, ni pa priporočljivo imeti mobilni telefon tam, kjer je nameščen srčni spodbujevalnik. Vsadijo ga namreč v podkožje v bližini leve ključnice. Sicer strokovnjaki zatrjujejo, da je malo verjetno, da bi se lahko telefonski signal vmešal v delo srčnega spodbujevalnika, vendar previdnost ni nikoli odveč. Pazljiv je treba biti pri varnostnih sistemih na primer na letališču ali ob vstopu v nekatere prostore (državni zbor, sodišča). Predvsem je pomembno, da se ne naslanjate na kovinski del naprave. Možno je, da se bo zaradi spodbujevalnika oglasil alarm. Če varnostniki kljub vsemu zahtevajo, da vas preiščejo še s premičnim detektorjem, jih prosite, da ne krožijo z njim v predelu, kjer imate vstavljen srčni spodbujevalnik. Tudi zdravnike, ki naj bi vas pregledali s kakšno medicinsko napravo, raje prej opozorite, da imate srčni spodbujevalnik. Ni se tudi dobro zadrževati v bližini transformatorjev ali generatorjev. Mikrovalovne pečice so danes povsem varne, enako velja za televizijske in radijske sprejemnike ter male gospodinjske naprave, tudi električne blazine ali brivnike.


Zamenjava baterije
Ko vam vsadijo srčni spodbujevalnik, naj bi ta deloval od pet do deset let, pravijo strokovnjaki. Toliko naj bi tudi trajala baterija. Ko ta doba poteče, jo je treba zamenjati. Postopek z naravnavanjem srčnega spodbujevalnika je potem treba seveda ponoviti. Vsak bolnik namreč potrebuje individualno nastavitev spodbujevalnika, ki ustreza samo njemu. Tu avtomatizem ni mogoč. Nekateri bolniki imajo težave s prvo ali celo z več nastavitvami. Te je treba prilagajati posamezniku, dokler mu delovanje spodbujevalnika povsem ne ustreza. 


Društvo Utrip
V Sloveniji že 25 let deluje društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom. Najdemo ga na Njegoševi ulici 4 v Ljubljani, v prostorih poliklinike. Ima tudi svojo spletno stran, kjer lahko izveste marsikaj tako o srčnih spodbujevalnikih kot o življenju z njimi: www. drustvo-utrip.si.