Ljudje

Nataša Dobelšek: Znova bi se odločila enako!

Andreja Comino
8. 8. 2023, 06.00
Posodobljeno: 8. 8. 2023, 07.30
Deli članek:

Nataša Dobelšek si je pred dobrim desetletjem preventivno odstranila prsi in pozneje postala še mama.

Šimen Zupančič
Nataša Dobelšek

Nataša Dobelšek je dolga leta suvereno vladala na modnih brveh, vodila oddaje na televiziji in bila leta 2011 femme fatale. Nastopila je tudi na lepotnih tekmovanjih, veliko prahu pa je dvignila, ko si je zaradi tveganja za raka na dojki, zatem ko sta za to boleznijo umrli njena teta in mama, sestra pa zbolela, dala odstraniti dojke. Zatem se je za njo izgubila (medijska) sled. A temnolaska je bila še kako aktivna in je sledila svojemu življenjskemu načrtu. Zgradila je zelo uspešno podjetje, pri njem se ji je pridružil partner Matjaž, pred osmimi leti pa sta se razveselila sina Filipa. Porod je povečal tveganje za novega raka in Nataša se je odločila še za odstranitev jajcevodov. Razložila nam je, kako zdaj drži vajeti svojega zdravja v svojih rokah.

Nataša, kam ste izginili pred dobrim desetletjem? Kako to, da ste se odločili umakniti iz javnega življenja?


Moja kariera v medijih je res trajala kar dolgo, se je pa tudi začela zgodaj, že pri petnajstih letih. Vse se je kar vrstilo in to je bila moja služba. Še ne polnoletna sem na Televiziji Slovenija vodila oddajo Kolo sreče, nato sem vodila samo še prireditve, pisala tudi članke za revije. Dolga leta sem delala kot manekenka, model in hostesa na sejmih pri nas ter v tujini. Če si bil profesionalen in imel za to pogoje, si lahko res veliko delal. Je pa tudi res, da sem že pri dvajsetih imela svoje prvo podjetje in se ukvarjala z uvozom izdelkov za trgovine. Leta 2011 sem resnično začutila, da sem se zasitila manekenstva in vodenja niti me ni več veselilo. Obenem pa sem se morala v celoti posvetiti podjetju. Zato sem začela odklanjati intervjuje, saj mi časovno preprosto ni uspelo.  

Kaj ste počeli ta čas?

Leta 2009 sem spoznala življenjskega partnerja Matjaža in se znašla na prelomnici, kaj in kako. Po izobrazbi sem diplomirani organizator turizma in ravno v tem času sem imela več ponudb za delo v tujini. Vedno sem rada potovala in načrtovala, da bi delala v turizmu. Na koncu sem se morala odločiti, ali grem v tujino ali ostanem v Sloveniji. Zmagala je ljubezen, ostala sem. Tako sem morala premisliti tudi o novi podjetniški poti. Med potovanji po svetu sem na sejmih spoznala veliko ljudi in navezala poslovne stike. Ker me je v tistem času zelo zanimalo notranje oblikovanje in je bil zelo moderen dekorativni kamen, je naneslo tako, da sem se podala v te vode.

Šimen Zupančič
Nataša Dobelšek

Takrat je tudi odmevalo, ko ste najprej zaradi raka dojke izgubili teto, nato mamo, pozneje pa je zbolela še vaša sestra. Zaradi okvarjenega gena BRCA1 – zaradi njega ste bili skoraj obsojeni, da boste za rakom dojke zboleli tudi sami – ste se odločili za odstranitev dojk in rekonstrukcijo. Kako danes gledate na to odločitev?

Drži. Mamo sem izgubila pri enaindvajsetih letih, v zelo občutljivem obdobju, mislim, da sem potrebovala eno leto, da sem se sestavila nazaj, tako zelo me je prizadelo. Krivila sem se, da se ji nisem dovolj posvetila, ker sem bila toliko odsotna zaradi kariere. Po vsem tem sem bila pozvana na Onkološki inštitut na genetsko testiranje za gena BRCA 1 in BRCA 2. Takrat si čakal na rezultate testiranja devet mesecev, ker so jih delali v Bruslju. Danes imajo vse to že v Ljubljani. Ko sem izvedela, da imam BRCA 1 pozitiven – okvarjen gen, sem morala hoditi na preglede vsaj trikrat na leto. Ultrazvok, magnetna resonanca, pregledi. Skratka precej naporno in mučno za zdravega človeka. Že takrat so pri nas strokovnjaki pri takšnih izvidih izvajali preventivne mastektomije in rekonstrukcije dojk v primerih okvarjenega gena. To možnost sem si puščala odprto do zadnjega. Ko sem se z onkologom pogovarjala, kaj storiti, da v prihodnosti načrtujem nosečnost, mi je svetoval, da se operacija opravi, preden se zanosi, saj so hormoni med nosečnostjo tako aktivni, da se lahko rak razvije še hitreje. In tako je padla odločitev. Leta 2010 sem šla na operacijo. Odločitve ne obžalujem tudi trinajst let zatem.

Takrat je to dvigovalo veliko prahu. So zdaj ljudje bolj ozaveščeni?

Vsaka stvar, ki ni znana večji populaciji ljudi, dviguje prah. Saj dokler te ne zadeva osebno, se za takšne stvari niti ne zanimaš, in ko slišiš zanje, se ti zdijo neobičajne. Kolikor sem seznanjena, je veliko žensk, ki so imele takšno operacijo kot jaz, a o tem ne govorijo, ker je to njihova intimna zadeva. Danes je ozaveščenost glede tega že mnogo višja, prav tako se na Onkološkem inštitutu zelo potrudijo na področju preventive. Med tem časom so se že pojavili novi geni za določanje, denimo PIK3CA. Za to sem izvedela od neke gospe, ko sva se pogovarjali o tem. Sama tega ne spremljam več toliko, saj sem naredila vse, kar sem lahko, in se mi zdi, da mi ni treba razmišljati še o tem.  

Kako živite zdaj? Morate redno hoditi na preglede?

Še vedno moram hoditi na pregled enkrat na leto, da mi kontrolirajo tumorske markerje v krvi.

Kakšno pa je vaše zdravje? Ste občutljivejši?

Seveda vsak poseg v telo pusti manjše posledice, še naporneje pa je prebolevati raka, hoditi na obsevanja, kemoterapije, jemati biološka zdravila.

Je BRCA 1 že bolje raziskan? Obstaja še kakšna druga možnost, če ima ženska ta gen okvarjen?

Še vedno odstotki ostajajo enaki. Pri ženskah z rakom dojk, ki imajo družinsko anamnezo dednega raka dojk, v 20–25 odstotkih odkrijejo dedne mutacije v genih BRCA1 (15–20 odstotkov) ali BRCA2 (5–10 odstotkov). V družinah, kjer se poleg raka dojk pojavlja rak jajčnikov, pa odkrijejo mutacije v genih BRCA pri 50–60 odstotkih. Pri ženskah, ki so nosilke mutacij v genu BRCA1, je od 60- do 80-odstotna verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojk, in 40-odstotna verjetnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov. Pri nosilkah mutacij v genu BRCA2 je od 60- do 85-odstotna verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojk, in od 10- do 20-odstotna verjetnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov. Pri nosilkah mutacij v genu BRCA1 je povečano tudi tveganje za razvoj raka jajcevodov (fallopijeve cevi) in raka peritoneja. Pri nosilcih mutacije v genu BRCA2 pa je dodatno povečano tudi tveganje za razvoj raka trebušne slinavke. Torej so v tem primeru možni redni pregledi vsaj trikrat na leto ali operacija. Nič pa ni stoodstotno. Vsakdo se mora pri sebi odločiti, kaj je zanj prav.

Vam so odstranili tudi jajcevode. Zakaj?

Ker je pri mutaciji gena tudi velika verjetnost za raka na jajčnikih, so včasih odstranjevali tudi jajčnike, potem ko je ženska rodila. Danes pa je po raziskavah dognano, da se rak na jajčnikih običajno razvije na jajcevodu, zato zdaj preventivno odstranjujejo samo jajcevode. Tako so po porodu naredili tudi pri meni. Bila sem zelo vesela te novice, saj si res nisem želela odstraniti jajčnikov, ki so za žensko telo tako pomembni. Odstranitev jajcevodov pa ni naporna, ne vpliva na cikluse, pa še težav s kontracepcijo nimaš več. (smeh)

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 32, 8. avgust, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!