Ljudje

N’toko: Ko je ljudstvo res odločeno, ga je težko povoziti

Jure Aleksič
9. 5. 2023, 06.48
Posodobljeno: 9. 5. 2023, 10.44
Deli članek:

Mož z izjemnim glasbenim talentom je bil in je ikona družbeno angažirane rap scene. Tisti, ki spremljamo javno besedo, pa ga že dolgo poznamo tudi kot prvovrstnega kolumnista in neutrudnega aktivista pri zaščiti najbolj ranljivih skupin v državi.

Šimen Zupančič
Miha Blažić - N'toko

Tokratni pogovor je tekel na podlagi pisnih analiz, ki jih je objavil na imenitnem delavskem portalu fronta.org. Povedati je treba, da ko N’toko govori o delavskem samoorganiziranju, ne govori zgolj nekam v tri krasne. Po novem namreč opravlja tudi funkcijo splošnega koordinatorja pri nedavno ustanovljenem sindikatu Zasuk. Gre za sindikat, ki so ga ustanovili svobodnjaki v kulturno-ustvarjalnem sektorju – pogodbeni delavci, ki skačejo od enega naročnika do drugega, brez urejenih delovnih standardov in najosnovnejše zaposlitvene varnosti.

Šimen Zupančič
Miha Blažić - N'toko

Ena vaših pisnih analiz ima naslov: »Volitve ne spreminjajo družbe.« Prav zanimivo, kako natanko to misel čedalje pogosteje slišim od znancev in prijateljev! Le da oni ponavadi pravijo: »Volitve ne spreminjajo ničesar.«

No, kar seveda ni res. Je pa najbrž normalno, da ljudi po še enem volilnem razočaranju zdaj nese v neke nasprotne skrajnosti. Za nami je namreč leto, ki ga je zaznamovalo romantično prepričanje civilne družbe, da smo po volitvah stopili v novo ero, ko bo vse drugače. No, zdaj se je že nabrala prva kritična masa hudih razočaranj. Novi oblastniki nas morda res ne zmerjajo in vsaj za zdaj tudi še ne zaplinjajo. Razen tega pa je vse ostalo približno enako. In tako se pri marsikom krepi tudi zavedanje, da volitve ne spreminjajo nič bistvenega.

Nič?

Razumeti je treba naslednje. Slovenska demokracija se je rodila skupaj z divjo privatizacijo družbene lastnine, razprodajo in uničenjem podjetij ter odpravo do takrat zagotovljenih delavskih standardov. Naša nova državica se ni rodila zato, da bi te procese ustavila, temveč da bi jih legitimizirala. Demokracijo smo dobili natanko v trenutku, ko so si naši bodoči vladarji razdelili javno premoženje. Prišla je šele takrat, ko je bila zasebna lastnina ustoličena kot nedotakljiva ustavna pravica. Ko je torej postala družba tudi formalno razdeljena na lastnike in nelastnike, pri čemer nelastniki ne morejo in ne smejo posegati v odločitve prvih. Šele ko smo to sprejeli, smo dobili večstrankarske volitve. Torej dovoljenje, da na vsake štiri leta izbiramo nov obraz, ki naj bdi nad prejle popisano ureditvijo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 09. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!