Ljudje

Ni gumba za paniko

Katja Božič
10. 1. 2012, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Matevž Lenarčič, biolog, fotograf, pilot, alpinist in še marsikaj, uresničuje sanje. Raziskovalni duh ga nenehno sili v nove podvige. Letenju z ultralahkimi letali je dodal fotografiranje iz zraka in odprl podjetje za letalsko fotografijo, to dvoje se je združil v avanturo - potovanje z letalom okoli sveta.

Matevž Lenarčič, biolog, fotograf, pilot, alpinist in še marsikaj, uresničuje sanje. Raziskovalni duh ga nenehno sili v nove podvige. Letenju z ultralahkimi letali je dodal fotografiranje iz zraka in odprl podjetje za letalsko fotografijo, to dvoje se je združil v avanturo – potovanje z letalom okoli sveta. Prepričan je, da bi vsakdo od nas moral najmanj enkrat v svet, da bi dobili občutek za druge vrednote v življenju in znali ceniti tisto, kar imamo.

Prvič je svet v celoti obletel pred osmimi leti, zdaj je čas dozorel za novo doživetje. S Pipistrelovim letalom Virus SW bo svet osvajal z zahoda, večinoma po južni polobli. Preleteti namerava najvišje vrhove petih celin – med njimi tudi Everest, tri oceane, več kot 50 držav in 120 naravnih parkov, letel bo nad puščavami Afrike in Avstralije, tropskimi gozdovi Brazilije in Indonezije, preletel bo Antarktiko. Rdeča nit njegove odprave je voda, saj naj bi ob prihodu domov napisal knjigo Vode sveta. Na pot bi se moral odpraviti že prejšnji ponedeljek, vendar je zaradi zapletov z zavarovalnico odhod preložil.
Zdaj ko se pogovarjava, bi morali biti že na poti. Kako vpliva na vas odložitev podviga?
Po eni strani je veliko laže, ker imaš na voljo še malo časa, da se pripraviš. Po drugi strani je težava, kajti vsa dovoljenja za lete, ki smo jih že pridobili, je treba prestaviti, kar je povezano s stroški. Spet je veliko dela in čas, ki ga pridobiš, uporabiš v glavnem za to.
Kako se sploh pripraviš na tako pot?
Pripravljam se že, odkar letim, ker sem imel vseskozi v glavi, da bom daleč letel. Prvi polet je bil še bolj stresen, ker nisem vedel, kako bom reagiral v položajih in kako je to videti. Tokrat je že malo manj stresno in malo bolj predvidljivo. Bolj poznam sebe in vem, kako reagiram. Študiral sem, kje bom letel. Če letiš nad Antarktiko, se moraš pripraviti na razmere, da te kaj ne preseneti. Če se zgodi nekaj, kar ne pričakuješ, je to lahko psihično zelo naporno, si malo paničen, ne veš, kaj narediti, in lahko hitro napraviš napačen korak. Zato je dobro vedeti, kaj te čaka, kakšne možnosti imaš in katera je najslabša oziroma najboljša možnost. Psihično sem se pripravljal tako, da sem si poskušal predstavljati nevšečnosti, v katere bi lahko zabredel. Kadar si na to pripravljen, najdeš recept, kako se lahko rešiš.
Se je kaj takega dogajalo že na prvi poti?
Tudi, največja nevarnost je človek sam. Preseneti te slabo vreme in moraš se odločiti, nekaj moraš narediti, zato moraš poznati vremenske razmere, zmožnosti in pomanjkljivosti letala, svoje sposobnosti. Vse je treba premisliti in se potem čim bolj pravilno odločiti. Pa srečo moraš imeti.
Zakaj ste se odločili za tak izziv? Verjetno ni zadoščenje le doseči cilj, temveč tudi odkriti vse svoje zmožnosti?
Zadovoljstvo človeka je sestavljeno iz milijon dejavnikov, odvisno od tega, kakšni smo. Vsi pa poskušamo poiskati smisel, filozofsko ali čisto materialistično, da smo pač v osnovi zadovoljni. Da si rečeš da, kadar se vprašaš, ali je vredno živeti. Eni moramo za to pač leteti, drugi pišete, vsakdo nekaj potrebuje. Prvič že zaradi potrditve, da si malo drugačen.
Več v Jani št. 2, 10.1.2012