Alter

Vam gre vse na jetra?

Lidija Jež
26. 3. 2019, 07.32
Deli članek:

Z Anito Kajtazovič, praktikantko in inštruktorico taoističnih veščin, smo se pogovarjali, kaj lahko za zdravje storimo spomladi. Vsak letni čas ima namreč svojo energijo, različne sezonske energije pa so povezane z različnimi notranjimi organi in močno vplivajo na njihovo delovanje. Pomlad 'pripada' jetrom, ki jim pravijo tudi general telesa. Na zdravje in energijo jeter vpliva marsikaj. Za zahodni svet pa je skoraj nedoumljivo, da so tudi prijaznost, radodarnost, ustvarjalnost in podobno čustvena znamenja zdravega toka jetrne energije in da vse, kar je v nasprotju s temi kvalitetami, slabi jetra.

Revija Zarja
Anita Katajzovič

Letni časi se po kitajskem koledarju vrstijo drugače kakor po zahodnem; taoistični modreci so namreč z opazovanjem narave in lastnih teles ugotovili potek posameznih obdobij. Na tej osnovi se pri njih začne pomlad že okoli 4. februarja, ko se aktivira 'jetrna energija'. V taoističnem svetu in njihovi medicini so jetra element lesa. Les in z njim povezana sezona pomladi pa ima funkcijo rasti, razvoja, premikanja, načrtovanja … Zato so jetra odgovorna za naše gibanje, za pretok krvi in energije po telesu, za sposobnost načrtovanja, ustvarjalnost in podobno. Sicer pa kitajska medicina obravnava celoten jetrni sistem, ki zajema še žolčnik, oči, živčni sistem, kite, vezi, nohte in lase. 

Jetra so general telesa. Jetra so naš filter za strupe in še mnogo več: odgovorna so tudi za shranjevanje oziroma obnavljanje krvi, kar pa je mogoče le med počitkom. Njihova naloga je tudi nemoten pretok čija in krvi po vsem telesu, zato motnje v njenih funkcijah običajno prizadenejo tudi druge organe. Pri pomanjkanju jetrne krvi se lahko pojavijo mišični krči, pogosta je napetost in neprožnost v mišicah in tetivah pa tudi napetost v ramenskih in vratnih mišicah; bolečine se lahko pojavijo tudi v rebrih. In hitreje se poškodujemo.

Slaba ali neuravnovešena jetrna energija povzroča mnoge telesne in čustvene težave; če se jetrni či zatakne, je človek bolj razdražljiv in čuti napetost v prsih. Pri ženskah se to kaže kot predmenstrualni sindrom. Anita, ki namenja veliko pozornosti ženskemu či gongu, opozarja, da so jetra tesno povezana z menstruacijskim ciklusom, ker vzdržujejo zadostno prekrvitev in uravnavajo čas menstruacije. Zato motnje v menstrualnem ciklu kitajska medicina  zdravi pretežno z uravnavanjem krvne slike jeter, čija ali jina (mirnost, vlažnost, kri, nežnost …).

Povezana so tudi s pravilnim delovanjem oči; kronične težave z očmi kažejo pomanjkanje jetrne krvi. Če je te premalo ali je izsušena, so oči suhe in srbeče, nohti bledi in krhki, tudi koža je bleda in izsušena (znaki izsuševanja in staranja); če pa je je v izobilju, lahko prehrani in oskrbi tudi najbolj oddaljene dele telesa, z lasmi in nohti vred.

Moten pretok energije v jetrih se kaže tudi z neuravnovešenim čustvenim delovanjem. Prevroča jetra so povezana s hudim čustvenim stresom, vrtoglavico, okorelostjo vratu in glavobolom, našteva Anita. To pa sproža tudi pogoste občutke frustracije, jeze. »Ker pa zahodna medicina ne upošteva energijskih in duhovnih vplivov na naše zdravje, seveda noben zdravniški pregled ne more pokazati, da zna biti vzrok za mnoge zdravstvene težave prav v neuravnovešeni jetrni energiji,« je jasna Anita Kajtazovič.

Počitek ob pravem času. Jetra se obnavljajo le takrat, ko počivamo. Pri tem pa je pomemben tudi bioritem: »Slediti naravi pomeni, oditi v posteljo do 22. ure, saj se ob 23. uri aktivira meridian žolčnika in ob enih zjutraj še meridian jeter – oba sta predstavnika jetrne energije. To je čas, ko naj bi se kri »umaknila« v jetra in se obnovila, da se lahko zjutraj zbudimo sveži in motivirani za nov dan. Veliko ljudi pa zjutraj potrebuje krepko dozo kave, da lahko začne vsaj za silo delovati. To je eden od kazalcev, da jetrni sistem ni uravnovešen. Pri tem je dobro vedeti, da tudi pitje kave – četudi brezkofeinske – precej moti pretok energije v jetrih.

Zbujanje med eno in tretjo uro zjutraj in občutek nemira pa lahko pokaže, da smo se 'zataknili' v svojem življenju, da imamo neko zamero (lahko tudi do sebe).

Tako kot je za obnovo jeter pomemben dnevni ritem, je pomemben tudi ritem letnih časov. Pozimi (od 8. 11. do 3. 2.) naj bi narava in ljudje, ki smo del nje, več počivali. Narava – z drevesi, najvidnejšimi predstavniki lesa na čelu – se čez zimo obnavlja; svoje sokove umakne v notranjost, da  bo v novi sezoni še močnejše, stabilnejše in višje. Kaj pa mi? V zahodni kulturi je sredi zime čas praznovanja, gostij, ponočevanja, kar nam krajša zimski počitek in nas oddaljuje od regeneracije. »Če se pozimi ne obnavljamo, se posledice  – med drugim – pokažejo tudi v šibkejšem jetrnem sistemu, ta pa se lahko izrazi tudi v bolj suhih kitah in vezeh, ki se hitreje trgajo. Pri človeku je tako kakor v naravi – suha veja hitro poči, veja, polna sokov, pa je prožna. Spomladi se zato poleg suhih in rdečih oči, las in nohtov pogosto oglasi spomladanska utrujenost.

Gibanje in izločanje čustvenih strupov. Kadar je moten pretok čija, lahko postane jetrna energija kakor močvirje ali pa hiperaktivna in kot tornado povzroča opustošenje v drugih organih – v pljučih, želodcu in vranici. Težave, povezane s stresom (tudi sindrom razdraženega črevesja ali prebavne težave) kitajska medicina uspešno zdravi z umirjanjem energije v jetrih. Jetra sicer potrebujejo gibanje, toda za ljudi, ki imajo prevročo jetrno energijo, niso primerne intenzivne vadbe, na primer aerobika, fitnes, intenzivno kolesarjenje, saj spodbujajo še več ognja. Takšni potrebujejo predvsem tehnike za zdravljenje s čustvi prizadetih organov. Anita navaja sprehode v naravo, ne prenaporno hojo v hrib in plavanje ter poslušanje pomirjajoče glasbe. Predvsem pa svetuje redno vadbo zdravilnih zvokov (vsak organ ima svoj  zdravilni zvok, svojo barvo in gesto), pa tudi vadbo qi gonga, tai-čija, joge ...

Prav za vse pa velja, poudari Anita, da samo branje o zdravem slogu življenja ne pomaga. Treba si je začeti prizadevati, da redna vadba postane vsakdanja navada. Toda tudi pri tem je pomembna zmernost: »Med telesno aktivnostjo se sprosti kri, ki neguje kite in mišice; če pa je aktivnosti (delo, vadba, trening) in čustvenega razvajanja preveč, počitka pa premalo, se bo telo uprlo.«

Naučite se krotiti jezo, ljubosumje, naučite se odpuščati.  Žolčnik je partnerski organ jeter in odgovoren za shranjevanje in izločanje žolča ter sposobnost za odločanje, načrtovanje, sanjarjenje, navdih in samozavest. Krepitev zdravja jeter in žolčnika pa lahko pomaga premakniti skoraj vsa čustvena neravnovesja. »Pri tem moramo omeniti neposredno povezavo nekaterih čustev z jetrnim sistemom, in sicer: jeza, depresija, razočaranje, nezmožnost odpuščanja, neodločnost, razdražljivost, letargičnost, bes, zamera, ljubosumje, kritiziranje, agresivnost, nesramnost in podobno. Čustveni znaki zdravih jeter in žolčnika so: sposobnost biti prijazen, radodaren, odpuščati, biti proaktiven, ustvarjalen, odločen, uravnovešen, navdihnjen in podobno,« našteva Anita Kajtazovič. Najpomembnejše je torej zagotoviti si zdravo čustveno življenje. Naučiti se moramo svoja čustva očistiti 'strupov' in jih preoblikovati v vrline. Anita sklene naš pogovor z mislijo, da je uspešen človek tisti, ki ima urejeno čustveno življenje in mu uspeva svojo energijo obvladovati tako, da ostaja prijetna in stabilna osebnost.

Več v reviji Zarja št. 13, 26. 3. 2019.