Pisali ste o tem, kako bi lahko naredili svoje zelenjavne sadike. Doma smo se tega lotili že lani in nam gre vse bolje. Ugotavljamo pa, da kljub našim naporom vrtnarjenje postaja tako drago, da si ga bodo lahko privoščili le premožni. Z možem sva hotela kupiti nekaj sadik dreves in ugotovila, da ena sadika kostanja ali oreha stane 30–40 evrov, jablane 20 in več. Vsaka malina 10 evrov? Se jim je zmešalo? Si to lahko sploh kdo privošči!? Za 15 sadnih dreves bi potrebovali celo plačo! Ali obstaja kakšna cenejša možnost? Jih mogoče kdo podarja?

Gvido in Marija

Vse, kar se danes zelo drago prodaja – gnojila, škropiva, semena, sadike –, je bilo še ne tako davno skoraj zastonj. Natančneje, večina ljudi je vse to znala sama pridelati in kupiti je bilo treba zelo malo. Danes urbani vrtičkar kupuje dobesedno vse, zato ne preseneča, da je končni račun primerljiv z nakupom čevljev ali bele tehnike (ki je včasih veljala za luksuz). Je pa tudi cenejša možnost, ki se imenuje »znanje, potrpljenje in sodelovanje« ... Če obnovimo te osnove, bo skoraj vse spet brezplačno.

Žal sta poneumljanje in neučakanost glavni gonili rasti bruto družbenega dohodka. Pozimi gledam, kako ljudje na tržnicah v mestih kupujejo smrekove veje ali storžke, spomladi šopke travniških cvetlic ali čemaž ... Skratka nekaj, kar imamo v Sloveniji dobesedno zastonj in na vsakem koraku, je za mnoge še vedno predaleč in zato raje takšne »izdelke« kupijo.

V podobno kategorijo bi lahko dali tudi precejšen del ponudbe naših vrtnih centrov. Res potrebujete vse te lončke, tabletke za izdelavo sadik, že pripravljene substrate? Nekaj lopat lastnega komposta, ki ga vržemo čez mrežo, zadošča za stotine domačih sadik. Vsa odpadna plastična embalaža in cvetlični lončki iz prejšnjih sezon pa so kot nalašč, da v njih zrastejo mlade rastlinice.

Tudi pri sadikah trajnic je podobno. Nekajcentimetrska trajnica se prodaja za štiri evre in več, pri sosedi pa raste nekajmetrska preproga enake rastline in bi lahko bilo sadik dovolj za celo ulico. To je narava rastlin – rastejo z geometrijsko progresijo in praviloma že v nekaj letih prerastejo predvideni prostor.

Če bi se ljudje poznali, če se ne bi že desetletje prepirali zaradi kakšnega mejnika ali če ne bi vztrajali, da je najbolje, da z nobenim od sosedov nimajo nič (da se kaj ne zakomplicira) – bi bilo vsega dovolj za vse. Tako pa bo soseda presežne rastline odkopala in vrgla na kompost, kdor pa jih želi, naj jih nabavi v vrtnem centru. Ko vprašam, »zakaj pa ne prosite sosedov«, mi mnogi odgovorijo, da je v vrtnem centru »ceneje«. »Plačaš in imaš mir.«

Zato sem potihem celo vesela, da cene semen in sadik že postajajo absurdno visoke. Mogoče smo že blizu meje, ko se bo ekonomija obrnila in bomo dojeli, da so dobri odnosi »najdonosnejši«.

Znanje in opazovanje. Drugi pomembni razlog, zakaj se danes vse kupuje in tako malo prideluje, je naša odtujenost od narave, zaradi katere več ne poznamo njenega ritma. Večina ljudi ima težave z razumevanjem ritma rasti rastlin. Prodajalci vedo, da se vse rastline najbolje prodajajo, če so v fazi cvetenja ali imajo že nastavljene plodove. Na žalost pa je to najslabši trenutek za presajanje. Da bi se prijele, morajo biti v lončkih z zemljo, kar sadike močno podraži.

Če želite kakšno sadiko od prijateljev ali sosedov, ne morete pričakovati, da vam bodo odkopali del grma takrat, ko vrtnica cveti ali kakšen sadež že zori. Takrat si rastlino lahko ogledate, po sadike pa bo treba priti v fazi mirovanja, kar je vsaj nekaj mesecev pozneje. Večina ljudi v tem času sploh pozabi, da so si nekaj želeli. In tako zamudijo najboljši trenutek za delitev in presaditev rastlin.

Če bi torej obiskali prijatelja, ki ima posajene maline, bi vam bil zelo hvaležen, če bi se ponudili, da jeseni odkopljete vse tiste poganjke, ki so jih maline odgnale in jih bo treba odstraniti. Takrat je tudi vitic jagod povsod čez glavo in bi jih lahko ukoreninili ter zdaj že uživali v cvetoči gredi. Oktobra, ko obrežemo vrtnice, lahko odrezane olesenele enoletne poganjke potaknemo in bomo naslednjo pomlad že imeli kopico mladih sadik. Brezplačno. Le spomniti se moramo! In seveda, vedeti moramo, kako se jih pravilno odreže.

Nekatere rastline je treba pripraviti na presajanje. Večino rastlin lahko razmnožujemo z grebeničenjem – to pomeni, da eno vejico rahlo poškodujemo, pritisnemo ob tla in zasujemo z malo zemlje. V nekaj mesecih bo na tem delu razvila korenine in bomo lahko vejo oddvojili od matične rastline. Na takšen način jih iz enega grma brez težav naredimo deset. Le pet minut dela potrebujemo. Zakaj bi kupili deset sadik sivke, ko jih lahko iz ene v eni sezoni naredite 20? No, ne bodo takoj košate in polne cvetov, zagotovo pa bo strošek skoraj ničen, spoznanje o tem, kako deluje narava, pa neprecenljivo. Če vse to zamudimo, ni druge, kot da rastline drago kupujemo.

Kako do dreves?

Samooskrbo je dobro čim prej razširiti tudi na sadna drevesa in jagodičje. Pri tem ni nujno, da hrepenite po najnovejših sortah, ki se prodajajo tudi po najvišjih cenah. Večinoma nove sorte niso boljše od starih. Zelo pogosto je prav nasprotno – okus, odpornost, zdravilnost so praviloma na strani starih sort. Takšnih, ki že desetletja rastejo na vrtovih povsod okrog nas. In prav zaradi tega jih boste stežka našli v vrtnarijah, ker trgovci z njimi ne morejo veliko zaslužiti.

Povprašajte v svoji okolici. Veliko manjših drevesnic ponuja sadna drevesa po zelo zmernih cenah. Tudi veliko ljubiteljskih vrtičkarjev, ki sami vzgajajo podlage in potem cepijo žlahtne sorte, ima veliko na zalogi rastlinskega materiala. Pojdite na kakšen kmečki sejem, srečanja društev biodinamikov, eko tržnico ... in boste videli, kako hitro se najde veliko dobrega za zelo majhno ceno ali celo brezplačno. Posebej če imate tudi sami kaj za zamenjati, bo rešitev hitro na dlani.

Jagodičje »naredi si sam«

Borovnice, maline, ribez, kosmulje, robide, aronije ... so najbolj zdravi sadeži, z visokim deležem antioksidantov. Dobre in kakovostne plodove boste stežka kupili v trgovinah, kar je razlog več, da jih začnete gojiti sami. Jagodičje je tudi najpreprosteje gojiti in še lažje razmnoževati. Ni vam treba razmišljati o celem nasadu. Z malo znanja in prakse pri razmnoževanju jih lahko iz enega grma že naslednje leto naredite ducat. Znanje na tem področju se vam bo odlično obrestovalo. Namesto da daste, npr., za 20 sadik 200 evrov, jih boste zapravili le 20 in naslednje leto boste lahko imeli 20 sadik. Cena je le eno leto več potrpljenja do polne zrelosti nasada. Poznate lažji način, da v eni uri zaslužite 180 evrov?

Jagodičje je res sila preprosto za razmnoževanje, le vzemite v roke kakšno knjigo s tega področja ali poglejte napotke na spletu.

Več v reviji Zarja št. 13, 26. 3. 2019.