Odlomek iz intervjuja z Boštjanom Romihom:
V življenju počnete številne reči. Ali pri svojih odločitvah poslušate svoj notranji glas?
Dober prijatelj, zelo uspešen človek, ima na steni lepo, navdihujočo sliko, pod njo pa napis, ki mi pri odločitvah velikokrat zveni v ušesih: razum nam pove, čemu se moramo v življenju izogibati, srce pa, česa se moramo oprijeti. Neki trgovec z avtomobili dražje znamke pa mi je dejal, da je odločitev za nakup dragega avta izključno čustveno dejanje, ki ga ljudje sicer želijo razumsko utemeljiti, vendar odloči srce. In tudi zase lahko rečem, da sem pri najpomembnejših odločitvah poslušal srce. Preprosto sem čutil, kaj naj storim. Je pa zelo dobrodošlo, če se ti pri odločanju ne mudi, kajti če daš času čas in pustiš, da stvari dozorijo, se ti smer kar sama izriše.
Koliko je čas, glede na to, da ste zelo zaposleni, pomemben v vašem življenju? Koliko določa vaše prioritete?
No, kar poglejte, kako sem zamujal s tem intervjujem, pa vam bo jasno, kako je pri meni z učinkovitim izkoriščanjem časa. (smeh) Delam v medijskem svetu, kjer veljajo precej ohlapna merila za čas – minute niso ravno življenjsko pomembne in točnosti se kratko malo odvadiš ... Po drugi strani pa delam na radiu, kjer so v resnici pomembne celo sekunde. Na splošno rečeno, sem človek, ki tudi zamudi, a nikoli, kadar gre zares. Ker imam urnik natrpan, je ogromno usklajevanja in nujno sem se moral navaditi uporabljati organizator v telefonu – predvsem zapisati tisti hip, ko je kaj domenjeno. Stvari začnemo ceniti šele, ko jih izgubimo, kajne? Pri meni je podobno s prostim časom. Odkar sem zares čez glavo zaposlen, čas zase toliko bolj cenim in ga želim zares izkoristiti.
Kako ste začutili, da je pravi čas za največje prelomnice v življenju?
Zdi se mi, da prelomnic ne maram dojemati kot prelomnice. Kajti če stojiš pred pomembno odločitvijo in cincaš, se sprašuješ, kaj storiti, pomeni, da za usodni korak še nisi zrel. Prave odločitve človek sprejme takrat, ko ne dvomi, ko mu ni žal za stvari, ki jih bo z odločitvijo zamudil. Prelomnice so v resnici spremembe, teh pa se načeloma bojimo. Mislim, da je to povsem naravno. Ustaljeni vzorci namreč prinašajo varnost in udobje, sprememba pa navadno prinese napor in vsaj nekaj zmede, negotovosti. Vendar sprememba pomeni tudi nov, nepopisan list, kup novih priložnosti, novo pomlad, preporod, cvetenje, zaljubljenost, svežino ... Potem moraš biti iskren do sebe in ugotoviti, ali te strani obračaš le zato, ker si želiš večne pomladi, cvetenja in zaljubljenosti ... Kar spet ni pravi način. Ko so stvari zrele, se človek sprememb ne boji in takrat se prelomnice zgodijo same od sebe. Pri tem se mi zdi, da včasih pomembnih prelomnic tisti hip sploh ne dojameš, morda so le bežni, na videz nepomembni dogodki. Da je šlo za prelomnico, ugotoviš šele, ko se ozreš nazaj.
Več preberite v Lady Horoskopu, november 2009
