Kaj povzroča hepatitis pri otrocih?

Je k hudi obliki skrivnostnega hepatitisa prispevala izolacija otrok v času koronavirusa?

G.G.
25. 4. 2022, 14.33
Posodobljeno: 25. 4. 2022, 16.35
Deli članek:

Po svetu povzroča skrb hepatitis neznanega izvora, ki predstavlja precejšen izziv za infektološko in pediatrično stroko. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je predstavila, kakšne so trenutne ugotovitve in kako so odkrili prve primere.

Profimedia
V času pandemije koroanvirusa so se otroci manj družili med sabo, več so bili doma in zato niso po naravni poti prišli v stik z virusi, ki krožijo v naravi.

Začelo se je 31. marca, ko so škotske zdravstvene oblasti sporočile, da so v marcu zabeležili pet primerov akutno potekajočega hepatitisa v hujši obliki. Do 8. aprila so v Veliki Britaniji poročali že o 74 takšnih primerih.

Po svetu so doslej ta skrivnostni hepatitis potrdili pri 169 otrocih v 12 državah. Največ, 114, so jih odkrili v Veliki Britaniji, 34 v drugih evropskih državah (Nizozemska, Španija, Danska, Francija, Norveška, Italija, ...), 12 v Izraelu in 9 v ameriški zvezni državi Alabama. Pri številnih od obolelih za trenutno obliko so zaznali močno povišano raven jetrnih encimov in zlatenico. V vseh teh identificiranih primerih so bili otroci stari od nekaj mesecev do 14 let, v Španiji nekaj otrok do 16 let. Opraviti so morali 17 transplantacij jeter, en otrok pa je zaradi okužbe oziroma bolezni umrl.

Najbolj zanimive so ugotovitve strokovnjakov na Otoku. Hudo obliko tega nepojasnjenega hepatitisa so odkrili pri 114 otrocih, v desetih primerov so morali izvesti presaditev jeter. Nekaj več kot polovica otrok je lahko že zapustila bolnišnico. Britanski strokovnjaki so natančno pregledali simptome in znake bolezni. Od 81 jih je 60 imelo zlatenico, skoraj vsi so bruhali, imeli so nenormalne teste za oceno delovanja jeter, 45 jih je imelo drisko, le 25 pa jih je imelo povišano telesno temperaturo.

Ugibanja gredo v več smeri

Kaj je razlog? 75 odstotkov od 81 jih je imelo dokazan adenovirus, zgolj 16 odstotkov jih je bilo okuženih s koronavirusom. Je torej povzročitelj adenovirus? Zaenkrat strokovnjaki tega ne vedo, ugibanja pa so »večplastna«, je dejala Mojca Matičič.

Adenovirus je sicer široko razširjena okužba z različnimi podtipi, detektirani podtip pa pri imunsko normalno razvitih otrocih povzroča praviloma le blago okužbo prebavil ali pa mine celo brez simptomov. Stroka ugiba, ali k tej hujši obliki morebiti prispeva nek dodatni dejavnik, nek »kofaktor«, ki bi lahko po drugi strani vplival tudi na imunski odziv. Stroka se nagiba k razlagi o vplivu izolacije v času koronavirusa, ko se otroci niso dovolj družili med sabo, zato niso prišli v stik z naravno krožečimi virusom, ki bi spodbujal naravno odpornost proti temu virusu.

To je le eno izmed ugibanj, ki pa je vendarle na vrhu verjetnosti. Strokovnjaki preučujejo, če so s hepatitisom okuženi otroci v preteklosti preboleli koronavirus ali pa če bi nemara kombinacija obeh okužb povzročila tako hudo bolezen. Možnost je tudi, da bi ta adenovirus mutiral zaradi vplivov, toksinov iz okolja. Najmanj verjetno pa je, da bi šlo za neko novo različico koronavirusa.

Matičičeva je starše pozvala, naj bodo pozorni na simptome, kot so nenadejano bruhanje, porumenela koža, svetlo obarvano blato in temno obarvan seč. V teh primerih naj se obrnejo na pediatra, ki bo ustrezno ukrepal.