Zgaga ali gastroenofagealna refluksna bolezen je posledica kislih sokov v želodcu, ki se stekajo navzgor v požiralnik, to je v cev, ki vodi od žrela do želodca. Dvojna zapora, ki varuje požiralnik pred vsebino želodca, iz različnih razlogov, kot so slab mišični tonus, nosečnost ali debelost, odpove. Sluznica požiralnika ni ustrezno zaščitena pred škodljivimi učinki želodčne kisline, kar lahko povzroči vnetje in pekočo bolečino, zgago. Napadi zgage so običajno kratki in razmeroma blagi, če pa vztrajajo, se lahko sluznica požiralnika poškoduje ali zabrazgotini. Tako lahko zgaga v redkih primerih povzroči krvavitve iz prebavnega trakta.
Kako vemo, ali nam nagaja zgaga?
Zgago začutimo takoj po zaužitju večjega obroka, lahko pa tudi ob sklanjanju. Zaznamo pekočo bolečino ali neprijeten občutek v prsnem košu za prsnico. V ustih imamo kisel okus, lahko pa tudi trdovratno kašljamo, spahuje se nam in zgodi se, da zaznamo kri v blatu ali bruhanju. Če čutimo bolečino v sredini prsnega kosa, za katero se zdi, da ni povezana s hranjenjem ali pitjem, nemudoma poiščimo zdravniško pomoč, saj si tudi težave s srcem pogosto napačno razlagamo le kot zgago.
Kaj lahko sami storimo zoper zgago?
Zgago zaznamo kot pekočo bolečino ali neprijeten občutek v prsnem košu za prsnico. V ustih imamo pogosto kisel okus.
Vzemimo antacide, lahko tudi preventivno, pred obrokom, saj nevtralizirajo želodčne kisline. Izogibajmo se pekoči in kisli hrani, živilom na osnovi paradižnika ter živilom z visoko vsebnostjo maščobe, kot sta čokolada in sladoled. Mnogim povzroča težave zelenjava v kisu. Izogibajmo se alkoholu in pijačam s kofeinom. Uživajmo manjše količine hrane, da ne preobremenimo želodca, in izogibajmo se poznim večernim obrokom. Dvignimo posteljno vzglavje ali spimo na dodatnih blazinah, da je glava višja od nog. Če samopomoč ne pomaga, nam lahko zdravnik predpiše zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline. Le redko je potrebna operacija, s katero zatesnijo spodnjo zapiralko požiralnika.
