Nove smernice glede časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni, poudarjajo pomembnost individualnega pristopa. Staršem priporočajo, naj ta čas odmerijo skupaj z otrokom glede na njegove potrebe in obveznosti. Omejitve naj temeljijo na upoštevanju zadostne količine gibanja in spanja ter nadzoru vsebine.

Nove smernice je pred dnevi izdal Royal College of Peadtrics nad Child Health (RCPCH), podlaga za oblikovanje smernic pa je bil pregledni članek, avtorica katerega je tudi slovenska raziskovalka Neža Štiglic.

Raziskovalci so ugotovili, da pretekle raziskave kažejo na povezanost med daljšim časom, ki ga otroci preživijo pred zasloni, in večjim energetskim vnosom, večjo verjetnostjo za pojav debelosti ter simptomi depresije. Prav tako se kažejo povezave s slabšimi dosežki v šoli, spanjem in splošno aktivnostjo, a so povezave v teh primerih šibke.

Kljub temu pa čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, ni neposredno "toksičen", ampak vpliva na spremembo vedenja pri otrocih in tako prihaja do negativnih posledic, so navedli.

V smernicah britanski pediatri zato predlagajo, naj starši, namesto da otrokom omejujejo ali prepovedujejo čas pred zasloni, spodbujajo otroke, da prosti čas preživljajo aktivno, da se gibajo, družijo in dovolj spijo. Čas, preživet pred zasloni, namreč po njihovih ugotovitvah ni problematičen, težava pa nastane takrat, ko nadomesti naštete dejavnosti.

Namesto časovne omejitve uporabe elektronskih naprav britanski pediatri svetujejo, da si starši odgovorijo na vprašanja, ali imamo čas, ki ga družina preživi pred zasloni, pod nadzorom, ali negativno vpliva na druge družinske dejavnosti in spanje ter ali otroci med uporabo zaslonov jedo prigrizke.

Nove smernice namreč med drugim odsvetujejo, da bi otroci uporabljali zaslone uro pred spanjem, saj to lahko moti njihov spanec.