Temni in majhni vijolični plodovi aronije nas spominjajo na borovnice, le da okus ni tako intenziven in dišeč, temveč bolj kiselkast, morda celo nekoliko trpek. Prihaja iz Severne Amerike, kjer je bila že v zgodovini izjemno cenjena pri Indijancih. Za vzgojo ni zahtevna, saj uspeva tudi pri zelo nizkih temperaturah. V Skandinaviji in Rusiji jo imenujejo sibirska borovnica.
PLODOVI, POLNI ZDRAVJA
Majhne jagode vsebujejo številne vitamine, med katerimi prevladujejo C, E, B2 in B6. Vsebujejo tudi triodstotke bioflavonoidov – delujejo proti plesnim in mikroorganizmom –, antociane in folno kislino. Aronija na telo učinkuje predvsem kot antioksidant. Drobne jagode poskrbijo za zaščito telesnih celic pred propadanjem zaradi prostih radikalov. Antocianska barvila, biofenoli in tanini poskrbijo predvsem za srčno-žilni sistem in ugodno vplivajo na vezivna tkiva. Sestavine so zato priporočljive za vse, ki imajo težave s kapilarami. Aronija je bogata z vitaminom C, ta pa je obstojen samo takrat, ko ima ob sebi še druge antioksidante, ki jih v aroniji ne manjka. Kot zanimivost lahko povemo tudi, da so aronijo uporabljali kot zdravilo med černobilsko jedrsko katastrofo, saj naj bi blažila zdravstvene težave, ki so nastale zaradi radioaktivnosti.
NAČINI PRIPRAVE
Zaradi trpkega in kislega okusa aronija ni priljubljen sadež, sploh med otroki. Zato bo za uporabo potrebnih nekaj predelav, ki bodo izboljšale okus in poskrbele za njeno priljubljenost. Aronije lahko uživate stisnjene v sok, ki mu dodate nekaj medu ali sladkorja in po okusu in željah tudi limoninega ali katerega drugega naravnega soka. Ne pozabite je vmešati v smutije, iz posušenih plodov pa pripravite čaj. Nekaj odličnih receptov lahko preizkusite tudi z našo pomočjo. Ne bo vam žal!
