Zdravje

Zdravnik Bogomir Humar ni bil malomaren

T.J.G./Dolenjski list
27. 5. 2014, 19.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

»Šlo je za napako v presoji zdravnika, ne pa malomarno zdravljenje, zato sem bil pravzaprav začuden nad tem postopkom,« je na novomeškem sodišču dejal izvedenec medicinske stroke Igor Švab, ki je pod drobnogled vzel smrt 81-letne Zlate Frelih. Ta je pred tremi leti umrla le nekaj ur po tem, ko je na trebanjski urgentni službi iskala pomoč.

Dolenjski list

Zlata Frelih (81) je v svojem vikendu padla po stopnicah. Ker so bile bolečine vse hujše, sta jo vnuk in njegova žena okoli pol desetih zvečer pripeljala v zdravstveni dom Trebnje. A ponoči je doma umrla. Vzrok: izkrvavitev zaradi raztrganine vranice.

 

Zaradi očitkov o malomarnem zdravljenju je moral na zatožno klop sesti zdravnik Bogomir Humar, zdravnik, ki so ga leta 2011 pacienti z anketo o zadovoljstvu pacientov ocenili kot najboljšega splošnega zdravnika v Zdravstvenem domu Trebnje.

Priljubljeni zdravnik z 32-letno prakso krivde ni priznal, saj si je za temeljit pregled pacientke vzel uro in četrt časa. Bila je pri zavesti, normalno je dihala in se pogovarjala. Po posnetem EKG-ju je poslušal njena srce in pljuča, pretipal trebuh, pregledal glavo. Zdravnik je pregledal prsni koš, gibanje tega pa je bilo enakomerno, pretipal jo je tudi na območju, kjer je navajala bolečino. Ko je znova legla, ji je pritisnil na prsnico, da bi ugotovil, ali je zlomljeno kakšno rebro, a s pritiskom dodatne bolečine ni izzval, na podlagi česar je sklepal, da so rebra cela, je pa ves čas tožila zaradi bolečin v predelu leve lopatice.

Zdravnik je ocenil, da gre za udarnino prsnega koša, zato ji je dal protibolečinsko injekcijo, pol ure je še bila v ambulanti, potem pa je znova opravil osnovni pregled. Sprememb ni bilo, Frelihova se je celo nekoliko bolje počutila, zato jo je odpustil domov. Ji je pa svetoval, naj počiva v polsedečem položaju, če pride do poslabšanja, pa naj svojci takoj pokličejo zdravstveni dom.

Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi raztrganine vranice, zaradi česar je izkrvavela v trebušno votlino, pri padcu pa je utrpela tudi serijski zlom reber ter raztrganino in obtolčenino pljuč. Njeno življenje bi bilo rešeno, če bi ji v bolnišnici odstranili poškodovano vranico in nadomestili izgubljeno kri.

»Težava nastopi, če bolnik ne navede vseh težav, čeprav jih zdravnik intenzivno išče. To je klasična stvar v medicini, zaradi česar prihaja do napačnih diagnoz,« je dejal Švab in opozoril tudi na dejstvo, da je bila pokojna pod vplivom zdravil, zaradi česar verjetno tudi bolečine ni zaznavala tako intenzivno. Je pa bila očitno, ko je bila v zdravstvenem domu, šele v razvijajočem se šoku, tudi zato zdravnik iz meritev krvnega tlaka in srčnega utripa ni mogel pomisliti na notranjo krvavitev. Prav tako ga je zavedla meritev saturacije. Nivo kisika v krvi je bil namreč pri drugem odvzemu krvi celo nekoliko višji kot pri prvem, pri notranji krvavitvi pa te vrednosti padajo. 

Čeprav sta bila oba izvedenca, poleg Švaba tudi Vladimir Smrkolj, v svojem pisnem izvedenskem mnenju precej kritična do ravnanja zdravnika, pa sta, ko sta se na sojenju seznanila z zdravnikovem zagovorom in okoliščinami posameznih meritev, oba spremenila mnenje, saj je jasno, da je bila pacientka pregledana z vso skrbnostjo in po načelih zdravniške stroke. Poudarila sta, da zdravniku ni mogoče očitati malomarnosti, ampak le zmoto v presoji, ki se lahko zgodi komurkoli. Prav zato je tudi višji državni tožilec Srečko Hočevar umaknil obtožnico.