Slovenija

Žalostni obrazi in dolgi nosovi

Žiga Kariž
27. 5. 2014, 19.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Nedeljske volitve v Evropski parlament je zaznamovala nizka volilna udeležba in velika zmaga desnice, predvsem stranke SDS, ki je prejela kar tri od sedmih mandatov. Dan po štetju glasov so poražene stranke začele čisti v lastnih vrstah, prvi žrtvi sta Gregor Virant in Igor Lukšič.

KMA

Volitev v Evropski parlament se je udeležilo rekordno nizko število Slovencev. Od 1.710.856 volivcev jih je svoj glas oddalo le nekaj več kot 412.000 ali 24 odstotkov. Velika večina je glasovala za stranko SDS oziroma njene kandidate, za velike poražence pa zagotovo veljajo stranke SD z enim mandatom ter Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, ki sta ostali brez poslancev v Evropskem parlamentu.

Razlog za pasivnost slovenskega volilnega telesa strokovnjaki vidijo predvsem v tem, da naj bi bili ljudje o delu Evropskega parlamenta premalo obveščeni in da nam 7 mandatov od skupaj 751 zagotavlja premalo ali skoraj nič vpliva na dejanske odločitve. Stranka SDS je zaradi nizke udeležbe dosegla zelo dober rezultat, a je kljub temu kot krivce za apatičnost volivcev poiskala v medijih.

Slabi rezultati so že včeraj z vrha stranke odnesli Gregorja Viranta, o čigar odstopu se je šušljalo že pred volitvami. Kot je dejal, se zdaj vrača k družini in službi. Odstop Gregorja Viranta je Janez Janša komentiral z besedami: »Človeka, ki gleda v oči in laže, slej ko prej sreča resnica. To se je danes tudi zgodilo.« Senko Pličanič, nosilec liste, ki so ji volivci namenili komaj 1,12 odstotka vseh glasov, pa je po objavljenih rezultatih dejal: »Ta neudeležba je klofuta politiki in tudi medijem.« Dodal je še, da se je zaradi nizke udeležbe smiselno vprašati o legitimnosti volitev.

S svojega položaja je včeraj popoldne odstopil tudi predsednik stranke SD in nosilec liste Igor Lukšič. Ob tem je izjavil: »Stranki in Sloveniji sem ponudil, kar znam. Eno od ocen smo dobili na volitvah, smo dobili pa kakšno bolj ugodno že tudi prej. Zdaj je na stranki, da ugotovi, kaj je najboljše zanjo.« Do državnozborskih volitev bo stranko vodil minister za kmetijstvo Dejan Židan, nato pa naj bi se člani zbrali na kongresu in izbrali novo vodstvo.

Žrtev bojev za prevlado v Pozitivni Sloveniji je predvsem Jože Mencinger, ki je sicer prejel veliko preferenčnih glasov, a se mu zaradi slabih rezultatov celotne liste ni uspelo prebiti v Bruselj. Znotraj stranke naj bi za neuspeh delno krivili tudi njegove nastope na soočenjih, na katerih naj bi bil »preveč strokoven in ni obljubljal nemogočega«.

Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek bo slabe rezultate levice izkoristila za to, da se predstavi kot oseba, ki bi lahko povezala stranke. V včerajšnji izjavi je napovedala, da bo vse moči usmerila v povezovanje leve sredine, da bodo lahko po predčasnih volitvah oblikovali vlado, ki bo pozitivne trende peljala naprej in ohranjala socialno državo. Kot je dejala, se je v nedeljo pokazalo, da ima leva sredina večji potencial, a je težava razdrobljenost glasov. Novo stranko oziroma zavezništvo naj bi Bratuškova predstavila v soboto.

Presenečenje je rezultat Igorja Šoltesa, ki je prejel več kot 40.000 glasov in tako prehitel celo DeSUS in SD, glavnina njegovih podpornikov pa naj bi prihajala iz vrst LDS, Zares in Pozitivne Slovenije. Šoltes naj bi po tem uspehu kmalu predstavil tudi stranko, s katero bo kandidiral na jesenskih volitvah.

Ta teden se bo predstavila tudi nova stranka Mira Cerarja, ki se je evropskih volitev ognila, zapolnila pa naj bi prostor, ki je na levici nastal ob zlomu stranke Pozitivna Slovenija.

Slovenijo bodo v Evropskem parlamentu zastopali Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulina, Igor Šoltes, Tanja Fajon, Ivo Vajgl, Franc Bogovič.