Uporabljamo jih, da poudarimo svoj ton in čustva. Po dveh letih socialnega distanciranja zaradi pandemije pa so postali skoraj neizogibni in osvojili so jih še tisti, ki so se jim izogibali. Toda tisti, ki so prvi prišli na idejo o ’digitalni ironiji’, si verjetno niso mogli predstavljati, kako zelo bodo te ikone postale pomembne v vsakdanji komunikaciji.

emotikon4
Profimedia
Emotikoni so zavzeli naše digitalno komuniciranje.

Prvi je bil :-)

Vse se je začelo na ameriški univerzi pred 40 leti, ko so izumili emotikone, standardna ločila, ki so bila združena tako, da so pomenila obrazno mimiko, predvsem nasmeh :-)

Sodobni emotikoni pa pokrivajo vse vidike življenja, od grimas do gest rok, od različnih predmetov do vremena. "Poudarjajo, kako razumeti izjavo," je dejala lingvistka Erika Linz z Univerze v Bonnu, ki raziskuje jezik in komunikacije v digitalnih medijih.

Sarkastični piflarji

Pri komunikaciji iz oči v oči so mimika, kretnje in ton govorca pomembni za razumevanje, kaj želi poudariti, na primer ironijo.

Leta 1982 je ameriški računalniški strokovnjakScott E. Fahlman na svoji univerzi v Pittsburghu prvi implementiral emotikon v upanju, da bo tako preprečil nesporazume v digitalni komunikaciji, ki je takrat potekala prek šolskega sistema BBS oziroma elektronske oglasne deske.

emotikon1
profimedia
Emotikoni pa pripomorejo tudi k varčnejši komunikaciji, pravijo jezikoslovci.

Takrat so sistem večinoma uporabljali ’geeki’ (v trenutni rabi beseda običajno pomeni strokovnjaka ali navdušenca, obsedenega s hobijem ali intelektualnim udejstvovanjem) nagnjeni k sarkazmu, je Fahlman povedal nemškemu časopisu Frankfurter Rundschau, poroča hrvaški Index.

Marsikdo pa je težko razumel sarkazem in se je odzval resno, zato so po njegovih besedah ​​najprej sledile prave besedne vojne. Uporabniki so nato začeli razpravljati o označevanju svojih šal, a tudi tega sprva niso jemali resno.

Toda septembra 1982 je Fahlman objavil svoj predlog, ki je imel daljnosežne posledice, ki jih je težko predvidel - predlagal je kombinacijo dvopičja, znaka minus in oklepaja. Tako je nastal ’smešek’, ki naj bi pomenil, da se uporabnik šali oziroma govori dobronamerno.

Kasneje je povedal, da si je smešek sprva zamislil kot začasno razvedrilo za druge uporabnike, a se je izredno hitro prijel in se začel širiti izven univerz, tudi zato, ker se takrat internet začel širiti po svetu.

Zlata doba emotikonov

Danes se emotikoni ne uporabljajo le za označevanje, kako je treba izjavo razumeti, ampak vse pogosteje nadomeščajo ločila, je dejala lingvistka Linzova. Ko namesto pike na koncu stavka uporabimo ikono, njegov pomen postane še bolj izrazit.

Emotikoni pa pripomorejo tudi k varčnejši komunikaciji. Tako je 'dvignjen palec' hitro sporočilo, da se sogovornik strinja. Po drugi strani pa ima tudi odsotnost emotikonov v sporočilu pomen in se pogosto uporablja za izražanje resnejšega tona.

Mnogi ljudje so razvili občutek, kdaj uporabiti emotikone in kdaj jih izpustiti, je dejal Linz. Verjame pa, da se bodo te ikone dolgoročno vse bolj uporabljale tudi v formalni komunikaciji. "Zmagoslavje emojijev je neustavljivo," je še dejala Linzova.

emotikon3
profimedia
Ikone oz. 'smeškoti' se vedno bolj uporabljajo tudi v formalni komunikaciji.

Vendar pa to nikoli ne bo popolnoma odpravilo tveganja nesporazumov, pravijo raziskovalci, saj je celo pomen emotikonov lahko včasih dvoumen in ljudje jih običajno uporabljajo v različnih kontekstih z različnimi pomeni v mislih. S tega vidika je morda prav preprostost Fahlmanove izvirne ideje pomagala, da se je le ta tako razvila.