Danes si večina žensk ne more več predstavljati, da bi rodile brez partnerja ob svoji strani, razen seveda v redkih izjemah, kot je bilo krajše obdobje v prvem valu epidemije koronavirusa. Je pa bila misel na moža v porodni sobi pred malo več kot štirimi desetletji skorajda bogokletna. Kljub temu se je sem in tja našel kakšen, ki je želel biti ob svoji ženi, ko je ta spravljala na svet njunega potomca. Sprva so takšne redke ptice samo debelo gledali, če so omenili kaj takega. Po zaslugi znanega ginekologa in porodničarja dr. Marjana Pajntarja pa je leta 1978 moški prvič dobil svoje mesto v porodni sobi. Najprej v kranjski porodnišnici.

Pred kratkim smo povzeli zgodbo enega prvih porodov, pri katerem je bil navzoč mož porodnice. Ker si je tako srčno želel biti zraven, je žena poklicala tako v ljubljansko kot kranjsko porodnišnico, povsod so jo zavrnili, na drug konec Slovenije pa ni hotela. Nato pa so ji prišepnili, da je v kranjski porodnišnici kljub vsemu porodničar, ginekolog, ki dovoli očeta pri porodu. Tako je zavrtela telefon dr. Marjana Pajntarja. Na pregledu je izvedela, kako je pred časom že sam hotel vpeljati navado, da bi očetje, če bi seveda želeli, prisostvovali porodu. Začel je s študenti, ki so bili na stažu v porodnišnici. Če je bila žena katerega od njih noseča, je postavil bodočega zdravnika k njej ob porodno posteljo. Vendar menda tudi ti izkušeni mladi možje, ki so med svojo prakso videli že nekaj deset porodnic, ob ženi niso zdržali do konca poroda. No, mož junakinje naše zgodbe pa je bil nad dogajanjem v porodni sobi več kot navdušen! Prelepo izkušnjo sta širila naprej. Ta porod je bil pravzaprav eden ključnih, saj je odprl vrata v novo obdobje porodov, ko je v porodni sobi sčasoma tudi mož dobil svoje mesto.

Želel sem jim pomagati

»Ženskam sem hotel pomagati, da bi se bolje počutile in da bi jih z možem ob sebi bilo manj strah poroda,« svojo pripoved o tem, zakaj je dovolil slabše polovice v porodni sobi, začne starosta porodničarstva in začetnik poroda pod hipnozo pri nas, dr. Marjan Pajntar. »V naši družini je bilo pet otrok in vsi smo bili rojeni doma. Takrat sem dobil občutek, kako je fino, ko je moj oče z mamo pri porodu. Ko sem bil star petnajst let in je mama rojevala brata, me je prosila, da bi bil ob njej in jo držal za roko, ko je oče odhitel v Črnuče iskat babico. Mama je takrat rodila dvojčka in oba brata sta postala zdravnika.« Ta dogodek je nekako zaznamoval njegovo življenjsko pot. »Raziskoval sem, kako bi ženski pri porodu zmanjšal bolečino – na eni strani s hipnozo, po drugi pa sem dobil občutek, da bi strah pred bolečino zmanjšala tudi prisotnost bližnje osebe pri porodu.« Na Švedskem in v Angliji je videl, da se je to dobro obneslo, pa je to predlagal takratnemu šefu kranjske porodnišnice dr. Igorju Vetru, in ta je dovolil. »Le dva zdravnika sta bila proti,« se spominja.

pajntar vodilna
shutterstock
Danes si ženske skorajda ne moremo več predstavljati poroda brez partnerja ob svoji strani.

Ženska je bolj pomirjena

Na začetku se je zgodilo veliko zanimivih anekdot. »Nekoč je bil pri porodu prisoten moški, zaposlen v Iskri. Spomnim se, da ga je bolj kot žena zanimala elektronika v porodni sobi. Ko je primarij Veter po porodu šival njegovo ženo, je stal za njim in ga vseskozi nekaj spraševal. Primarij je na koncu zmajeval z glavo, da takole pa to ne bo šlo skozi, ampak je vseeno šlo,« se smeji dr. Pajntar. Ženske (in moški) so bili po takih porodih izjemno srečni in dober glas se je širil. Vedno več parov si je želelo podobne izkušnje, zato so ženske naslovile civilno iniciativo za moške pri porodu tudi v ljubljanski porodnišnici. Kar celo desetletje pa je še trajalo, da so to prakso uvedli tudi v drugih porodnišnicah. »Nekateri zdravniki so bili prepričani, da ni dobro, da moški stoji zraven pri porodu. Bili so pomisleki, kako bo moški sploh še kdaj spal s svojo ženo, potem ko bo vse to videl. Veste, včasih je oče svojega otroka videl šele kakšen dan ali dva po porodu, pa še to skozi steklo. Ponekod so moškim dovolili, da so prisotni, dokler ženska ni začela rojevati, potem je moral ven. Jaz pa sem jim pustil biti zraven ves čas, da so videli, kako smo se – tako zdravniki kot tudi babice –, trudili pri porodu. Kljub vsem pomislekom je vse dobro teklo in danes so lahko moški ali druga bližnja oseba prisotni pri porodu po vsej Sloveniji. Ženska je veliko bolj pomirjena, ko vidi, da je dragi ob njej. Zato sem zelo zadovoljen, da sem v Sloveniji to vpeljal!«

Ženskam domača porodnišnica

Poleg vsega si je prizadeval tudi za ženskam bolj domačo porodnišnico. »Uredili smo manjše, prijaznejše sobe, obesili slike, ženskam smo dopustili gibanje med porodom. V Kranju smo takrat imeli najboljše porodništvo. Prizadevali smo si, da porod ni samo številka. Na vse načine smo poskusili pomagati ženski, se ji prilagoditi. Sedel sem z njimi, jih prijel za roko, jim dal čutiti, da sem z njimi. Včasih smo imeli v Kranju tudi 3000 porodov na leto. Nekoč sem bil sam v enem letu prisoten pri več kot 800 porodih. Ja, na področju porodništva se je v zadnjih petdesetih letih veliko spremenilo!«

Porodi pod hipnozo

Dr. Pajntar je znan tudi po tem, da je leta 1962, ko je delal v jeseniški porodnišnici, vodil prvi porod pod hipnozo. »Porodil sem svojo sestrično, ki je prišla k meni rodit iz Primorske,« se spominja. Iz jeseniške je prišel v kranjsko porodnišnico in tam delal revolucionarne korake. Po dvaindvajsetih letih pa je upokojitev pričakal kot profesor v ljubljanski porodnišnici. Nekaj let po porodu, opisanem na začetku naše zgodbe, ga na cesti ustavil moški, ni prav dobro vedel, kam bi ga umestil. »Veste, jaz sem pa tisti prvi moški, ki ste mu dovolili biti pri porodu,« mu je dejal, s hvaležnostjo in spoštovanjem. »Kako ne bi bil zadovoljen, da mi je to uspelo,« zaključi legendarni zdravnik, ki se za svojih 89 let še vedno odlično drži!

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_14
Zarja Jana
naslovnica