moških mnogo manj

Na skrajšanem delovniku več kot 30 milijonov Evropejk

B.K.
18. 9. 2019, 09.41
Posodobljeno: 18. 9. 2019, 09.43
Deli članek:

V Evropski uniji kar 31,2 milijona žensk in 9,5 milijonov moških opravlja delo za skrajšan delovnik. Skupaj delavci s krajšim delovnikom predstavljajo kar 19 odstotkov vseh zaposlitev, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, za leto 2018.

sta
20 milijonov več žensk kot moških dela za krajši delovni čas.

Neenakost med spoloma je pri službah za krajši delovni čas velika. Kar trikrat večji delež teh zaposlitev beležimo namreč med ženskami.

Prav tako se med spoloma razlikujejo razlogi za to vrsto zaposlitve, ki ne pokrije celotnega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, nižja pa je tudi plača in ostale ugodnosti vezane nanjo kot je denimo regres.

Profimedia
Najhuje je v Grčiji, Italiji, na Cipru, v Bolgariji in Španiji. Tam več kot polovica delavcev, ki delajo skrajšan delovnik, ne dobi boljše zaposlitve.

36 odstotkov moških se za zaposlitev za nedoločen čas odloči, ker ne more najti boljše zaposlitve. Odstotek žensk, ki se soočajo z enakim problemom je nižji za 14 odstotnih točk. je pa po drugi strani mnogo žensk v takšni poziciji, ker opravljajo neplačano gospodinjsko delo doma – 29 odstotkov zaposlenih za krajši delovnik jih mora namreč skrbeti za otroke ali ostarele. Pri moških je  takšnih le 6 odstotkov. Po drugi strani je 16 odstotkov moških, ki delajo za krajši čas, takšno zaposlitev zbralo zaradi nadaljevanja študija in izobrazbe, med ženskami je bilo le 6 odstotkov takšnih.

Pri državah članicah Evropske unije sicer najslabše kaže Grčiji. Tam namreč kar 70 odstotkov delavcev, ki delajo skrajšan čas to delo opravlja, ker ne more dobiti boljše službe. V Italiji in na Cipru je takšnih več kot 60 odstotkov, več kot polovico pa jih je še v Bolgariji in Španiji.

Povprečje EU se giblje pri 26 odstotkih delavk in delavcev, ki deljao manj od polnega delovnika, ker ne dobijo zaposlitve za polni delovni čas.

Zarja Jana
Ženske opravijo veliko več skrbstvenega dela kot moški. Zato so tudi pogosteje prisiljene v zaposlitve za skrajšan delovni čas.

Slovenija je, pohvalno, na repu lestvice po tovrstnih zaposlitvah. Le slabih 7 odstotkov je namreč takšnih delavcev, ki za krajši delovnik delajo, ker ne dobijo zaposlitve za polni delovni čas. Za manj kot pol odstotka nas je prehitela le še Estonija.