Britanska nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je sporočila, da bodo sončeve nevihte danes dosegle Zemljo. Magnetne nevihte nastajajo, ko valovi solarnega vetra udarijo v zemeljsko magnetno polje. Kot pravijo strokovnjaki, naj bi nevihta povzročila severni in južni sij. Toda kako močna bo in ali je res tako nevarna, kot napovedujejo nekateri? Geomagnetne nevihte so razvrščene v pet kategorij, od G1 do G5. Najvišja, torej peta stopnja nevihte bi lahko na našem planetu povzročila hude posledice in ogromno škodo. Toda kot pravijo pri NOAA, bo magnituda današnje nevihte »zgolj« G1. Kljub temu pa velja opozorilo, ki so ga izdali Britanci, in je sledilo objavi britanske meteorološke agencije, da je le vprašanje časa, kdaj bo uničujoča solarna nevihta uničila komunikacije na Zemlji. Britanski meteorologi menijo, da so solarne nevihte ena največjih groženj človeštvu.

Smrtonosne posledice

Solarna nevihta najvišje stopnje bi lahko povzročila prekinitev dobave električne energije, kar pa bi pri priči ogrozilo življenja mnogo ljudi. Poleg tega bi lahko povzročila hude težave in nesreče v letalskem prometu ter onesposobila satelite v nizki orbiti okrog Zemlje. Posledice nevihte bi na našem planetu odpravljali več let, saj bi bila planetarna infrastruktura močno poškodovana.

FOTO3 soncna nevihta aurora
Arhiv
Ko je leta 1859 Zemljo dosegla največja solarna nevihta v njeni dokumentirani zgodovini, je bilo moč po celem planetu občudovati severni sij.

Najhujša dokumentirana solarna nevihta je Zemljo zadela leta 1859 in je bila celo trikrat močnejša od tiste, ki je leta 1989 ohromila kanadsko električno omrežje. Strokovnjaki zato pravijo, da bi zaradi neprimerno večje odvisnosti človeška od tehnologije nevihta danes imela katastrofalne posledice. Kazalnik škode bi zagotovo presegel dva bilijona evrov, komunikacije na planetu pa bi bila povsem ohromljene. To bi po mnenju strokovnjakov, tako naravoslovnih kot družboslovnih, lahko povzročilo kaos med prebivalstvom in celo državami. Ameriška nacionalna akademija znanosti v primeru takšnega scenarija predvideva desetletno okrevanje. Za primerjavo: hurikan Katrina, ki je leta 2005 prizadel jug ZDA, je povzročil za približno 100 milijard škode, kar je le pet odstotkov v primerjavi z grozečim solarnim viharjem iz prihodnosti.

Dobra novica

Na srečo prebivalcev modrega planeta lahko danes, v nasprotju z letom 1859, napovedujemo tovrstne nevarnosti. Kljub temu pa z razpoložljivo tehnologijo in znanjem ne moremo povsem predvideti izbruha neviht, saj te izvirajo iz temnih sončevih peg. Ko v njih pride do erupcije, prvi val sevanja zemljo doseže v nekaj minutah. Tej pošiljki po navadi sledi nov izbruh, ki pa potuje med 18 in 36 ur in ga je mogoče spremljati ter meriti na poti. Ta čas bi nato lahko izkoristili za varnostno izključitev omrežij in satelitov ter minimalizirali škodo. Toda sonce je nepredvidljivo in manjši izbruhi lahko hitro kulminirajo v kolosalne nevihte.