Bije se plat zvona, ko nadležne organizacije ugotavljajo, da je vse več bakterij odpornih na znane antibiotike, novih pa ni na obzorju.
Se bomo zaradi lastne neumnosti vrnili v srednji vek?
Krivi smo seveda sami zaradi pretirane rabe, tudi pri bolezenskih stanjih, ko za antibiotike ni nobene potrebe. Naravni organizmi se pač prilagajajo nevarnostim, ki nanje pretijo, da sploh preživijo, bakterije pa niso nikakršna izjema. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je namreč ugotovil, da odpornost bakterij še naprej narašča, kljub poskusom, da bi dvignili zavest o tem problemu in prepričali ljudi, da bi redkeje posegali po antibiotikih. Brez njih bi namreč nekatere bolezni spet postale neozdravljive, danes rutinske operacije pa smrtno nevarne.
Še posebej skrb vzbujajoče je povečanje odpornosti na antibiotike pri tistih bakterijah, za katero nimamo na voljo drugih učinkovitih zdravil. Zgolj kot primer: odpornost bakterije klebsiella, ki povzroči nevarno obliko pljučnice, je od leta 2012 s 6,2 odstotka do lani narasla na 8,1. So pa še druge vrste bakterij, ki so iz dneva v dan odpornejše na naša orožja proti njim, zato bo Evropska unija spet sprožila kampanjo, s katero želi zmanjšati rabo antibiotikov. Rešitev pa bo verjetno iskanje novih antibiotikov, če je to mogoče, kajti drugače se nam v prihodnje slabo piše.
