Večina nas grize nohte, pa če to priznamo ali ne, od malih nog, ne da bi se tega sploh zavedali.
Tako očitna razvada, ki mimogrede ni najbolj zdrava, a vendarle natančnega vzroka zanjo ne poznamo. Večinoma menimo, da je grizenje nohtov znak živčnosti in strahu, vendar raziskave kažejo, da to ni nujno res. Ljudje »jedo prste« tudi, ko jim je dolgčas, so lačni ali ko opravljajo zahtevno nalogo. Zakaj? Kot kaže, jim to dobro dene.
»Prizadeta« naj bi bila skoraj tretjina ljudi oziroma skoraj polovica najstnikov.
Kaj pa pravi znanost? Ugotovili so, da če podgani dajo kemikalijo, ki ublaži občutek bolečine, potem ta manj neguje svoje telo. Kajpada velja tudi obratno. Če občutek bolečine ni omiljen, več časa nameni negovanju. Iz tega so razvili teorijo, da je nega za žival prijetna, in nadalje, ker je grizenje nohtov oblika negovanja, mora enako veljati za ljudi. To razloži tudi, zakaj nohte grizljamo, ko smo pod stresem ali pred zelo težko nalogo, pred katero imamo strah.
Teorijo do neke mere podkrepi raziskava vedenja ljudi, ki so jih označili za perfekcioniste. Izkazalo se je, da »jedci prstov« večinoma sodijo mednje. Ampak to je le ena od možnih razlag. Nekateri znanstveniki namreč menijo, da gre za genetično predispozicijo za slabe razvade. Dejstvo je tudi, da se ta pojavi že v rani mladosti. Ne vedo pa, zakaj.
