Ljudske modrosti

Ovrženi miti matere narave

Marjan Kodelja
14. 11. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nekatere nasvete glede narave so nam usidrali v podzavest, pa čeprav v resnici niti malo ne držijo.

Profimedia
Mah raste povsod tam, kjer so razmere za rast ugodne.

Mit št. 1: Ptiča, ki je padel iz gnezda, ne dajajte nazaj, ker ga bodo zaradi človeškega vonja starši tako ali tako zapustili in umrli bodo tudi mladiči, ki so v gnezdu. Resno verjamete v to pravljico? Ni vam treba, kajti večina ptic ima namreč zelo slabo razvito čutilo za vonj. Niti približno ne morejo zaznati človeškega vonja. Res pa je, da ptička, ki ima že razvito perje, ni treba tlačiti nazaj, kajti ta iz njega ni po nesreči padel, temveč ga je zapustil.

Zaščita pred medvedom ni delati se mrtvega, temveč velikega, glasnega in zastrašujočega.

Mit št. 2: Ne prijemaj krastače, ker boš dobil bradavice. Še ena neumnost, ki je posledica ne ravno prijetne kože žab, ki je res videti kot poraščena z bradavicami. Žabe nimajo ničesar skupnega z virusom, ki povzroča to nadlogo na človeški koži, zato jih zagotovo ne boste dobili, če se jih boste dotaknili.

Mit št. 3: Mah vedno raste na severni strani dreves in zato kaže, kje je sever. Bedarija. Mah raste namreč na skalah in deblih, kjer je senca in dovolj vlage. Res je, to je največkrat na severni strani, a ne vedno. V gozdovih je dovolj ugodnih razmer na vseh straneh neba, zato rastišče maha ni vedno najboljši za odločanje, v katero smer se odpraviti.