Zanimivosti

Sta izginula letalca prva preletela Atlantik?

J. P.
2. 7. 2013, 11.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Ena izmed največjih letalskih skrivnosti.

Wikipedia
L'Oiseau Blanc

Francoski poslovnež trdi, da je odkril otok ob obali Nove Fundlandije, kjer naj bi maja 1927, le nekaj dni pred rekordnim letom čez Atlantski ocean Charlesa Lindbergha, strmoglavila dva francoska letalca.

Tudi ona sta hotela biti prva, ki bi uspešno izvedla let, ki bi ju za vedno zapisal v zgodovino.

Charles Nungesser, plemič in izvrsten pilot, in Francois Coli, enooki morjeplovec iz vojaške pehote, sta leta 1927 nameravala preleteti Atlantski ocean z enomotornim letalom L'Oiseau Blanc (fr. Bela ptica), a sta izginila nekje med Parizom in New Yorkom.

Wikipedia
Charles Nungesser

Triinsedemdesetletni Bernard Decre že pet leta išče sledove za izginulima, katerih izginotje velja za eno izmed največjih letalskih skrivnosti.

Razne teorije med drugim vključujejo strmoglavljenje v Rokavski preliv in Atlantski ocean. Kot kaže, namerava Decre spremeniti letalsko zgodovino, saj meni, da je zbranih dovolj dokazov, ki bi lahko Nungesserja in Colija ustoličili kot prva človeka, ki sta preletela Atlantski ocean.

Neprekinjeni let iz Pariza do Nove Fundlandije bi bil prvi med celinsko Evropo in Severno Ameriko ter prvo prečkanje Atlantika.

Decre meni, da sta Francoza iz Pariza vzletela 8. maja 1927, ob 5.17 zjutraj, z 3.800 litri goriva, kar naj bi bilo komaj dovolj za 5.800 kilometrov dolgo potovanje. Letalo, katerega večinski del je bil narejen iz lesa, je tehtalo pet ton. Da bi zmanjšala porabo goriva, nista imela rešilnega čolna, padal ali radia. Po vzletu sta odvrgla celo pristajalno opremo. In še nekaj – ključnega pomena za uspešno dokončanje preleta je bil hrbtni veter.


Decre meni, da sta nameravala pristati v vodi, a da je v temi kopno videti varljivo podobno morski gladini. S poti naj bi skrenila zaradi neviht nad Novo Fundlandijo.

Mednarodna iskalna akcija na območju med New Yorkom in Novo Fundlandijo je bila opuščena po devetih dnevih.

Decre je iskanje pričel leta 2007, ko je zbral manjšo skupino ljudi, s katerimi je z uporabo sonarja in magnetometra večkrat prečesal morsko dno blizu otoka St. Pierre, šestnajst kilometrov južno od Nove Fundlandije. Iskali so predvsem motor leta, za katerega verjame, da je edini del, ki je ostal. Iskanje otežujejo številne razbitine na območju.

Francoska vlada in podjetje Safran sta letošnje Decrejevo poletno iskanje financirala s 150.000 evri.

Po treh tednih iskanja še ni imel uspeha. Decre je v arhivih našel zapise poročil trinajstih ljudi, ki so 9. maja zjutraj videli ali slišali letalo, ki je letelo na jug ob vzhodni obali Nove Fundlandije. Podobno so poročali vsaj štirje prebivalci otoka St. Pierre.

Tako naj bi neki ribič govoril, da je slišal strmoglavljenje letala in klice na pomoč. Prav tako naj bi obstajala poročila o razbitinah, ki naj bi jih ribiči na kopno vlekli še vrsto let po strmoglavljenju. Zato se Decre pri iskanju osredotoča na otok, na pomoč pa naj bi mu priskočila tudi obalna straža.

V washingtonskih arhivih naj bi izbrskal telegram iz avgusta 1927, ki opisuje razbitine letala, kako plujejo ob obali Virginie. Šlo naj bi za ostanke letala Nungesseja in Colija.

Decre sumi, da jih je takrat iz vode potegnila obalna straža, sedaj pa pozabljeni samevajo v kakšnem skladišču. Kot pravi, je prepričan, da nekdo nekje gotovo ima del krila omenjenega letala. 

Wikipedia
Francois Coli