Britanski raziskovalci so uspeli rekonstruirati besede, ki med drugim označujejo »mater«, »potegniti« in »človek«, ki naj bi jih govorili starodavni lovci in nabiralci, najverjetneje na območju Kavkazov. Ponovno odkrite besede bi lahko znanstvenikom pomagale slediti pradavnim migracijam ljudstev in razkriti naravo stikov med njimi.
Po besedah znanstvenikov gre za odmeve časa ob koncu zadnje ledene dobe – čas, za katerega raziskovalci predpostavljajo, je bil dom enotnemu jeziku. Ideja o univerzalnem človeškem jeziku sega globoko v preteklost vsaj do Biblije, ki pripoveduje o enotnem človeškem jeziku in človeškem poskusu gradnje Babilonskega stolpa, ki bi segal do nebes, in posledični božji kazni, ki je človeštvo kaznovala z mnoštvom jezikov.
Vsi lingvisti pa ne verjamejo v skupni izvor jezika, rekonstrukcija njegove enotne različice pa se je do nedavnega zdela nemogoča. Večina raziskovalcev je menila, da je mogoče jeziku slediti največ tri do štiri tisoč let v preteklost.
Soavtor raziskave, Mark Pagel z britanske Reading univerze pa se je po drugi strani spraševal, ali je evolucija jezika podobna biološki. V tem primeru naj bi se najbolj uporabljane besede, ki oblikujejo naše družbene odnose, spreminjale najpočasneje.
Tako so Pagel in sodelavci morali najprej dognati, kako hitro se besede v sodobnih jezikih spreminjajo. Nadalje so prepoznali najbolj stabilne besede in med seboj povezali različne sodobne jezike. Sledila je rekonstrukcija starodavnih besed na podlagi frekvence, pri katerih se določeni zvoki spreminjajo v različnih jezikih. Tako naj bi se p-ji in f-ji pogosto spreminjali v številnih jezikih, kot je denimo latinski »pater« postal angleški »father«.
Na ta način so lahko predvideli, kako bi v jeziku izpred 15.000 let zvenelo triindvajset besed. Po besedah raziskovalcev, je ta letnica zadnja meja, ki jo je mogoče doseči s to metodo.
