Leta 2018 je zasedba z Dolenjske prvič stopila na oder Menta, letos pa so na otvoritvi 10. edicije glasbenega festivala MRFY še utrdili svoj status ene najboljših slovenskih glasbenih skupin. Smo pa s Štrasom, Tomijem in Lenartom pred njihovim nastopom poklepetali tudi mi.
Lani ste priredili MRFY praznik in nastopili v Media Centru, kar je bil vaš največji samostojni koncert. Načrtujete v prihodnosti še kaj podobnega? Morda tudi Stožice?
Štras: Praznik se vsako leto ponovi, bo pa vsako leto prizorišče večje. Čez tri leta Stožice, nato pa bo že čas, da uredimo nekaj še večjega, še večje prizorišče.
Ste pa takrat zaigrali tudi več angleških pesmi. Lahko teh v prihodnosti pričakujemo še več ali boste poskusili loviti ravnovesje med slovenščino in angleščino?
Štras: Zagotovo bomo poskusili ohraniti ravnovesje med slovenskimi in angleškimi skladbami, smo pa želeli na Mentu ljudem predstaviti tudi naše pesmi v angleščini, ki jim še niso tako poznane. Prav tako je bila to odlična priložnost, da se v drugi luči predstavimo tudi predstavnikom glasbene industrije. A zagotovo se ne bomo nikoli odločili za zgolj samo slovenske ali zgolj samo angleške pesmi.
Igrali in ustvarjali ste tudi v Londonu. Kako bi nastope v tujini primerjali s temi v Sloveniji?
Lenart: Tuje občinstvo je veliko bolj dovzetno do nenavadnih in “čudaških” stvari. Se pa z njimi ne moremo tako poistovetiti kot s publiko, ki jo poznamo in je pravzaprav iz iste vasi.
Štras: V Londonu je bilo na naših nastopih tudi presenetljivo veliko Slovencev. Ljudem smo bili tam zagotovo všeč, a nisem prepričan ali smo se občinstvu res zdeli tako “hudi” ali pa ti preprosto pohvalijo vsakega.
Pa boste v prihodnosti poskušali prodreti tudi na tuji glasbeni trg? Se Mrfyjem obeta turneja v tujini?
Lenart: Tako kot vsi, ki se ukvarjajo s trgom, si ga želimo razširiti tudi mi. Ampak Slovenije zagotovo ne bomo nikoli pozabili. Tudi če nam uspe v tujini, to ne pomeni, da ne bomo več nastopali doma in ustvarjali slovenske glasbe.
Štras: Kdo bo potem drugi najboljši band v Sloveniji, če se odločimo za odhod v tujino?
V preteklosti ste dejali, da nobena vaša pesem ni enaka drugi. Je to namerno in se trudite ljudem ponuditi raznolikost, ali je to zgolj produkt vašega ustvarjalnega procesa?
Štras: Vedno se trudimo ustvariti nekaj svežega. Ne omejujemo se žanrsko, instrumentalno, tekstovno… Je pa kreativni proces sicer zahteven. Človek mora biti kreativen, da je lahko kreativen.
Lenart: Vsak izmed nas ima svoje ideje, ko pa jih združimo, postanejo te še boljše.
Radi torej eksperimentirate tako z besedili kot tudi samimi žanri. Pa je kakšen poseben glasbeni žanr, ki ga še niste preizkusili, pa bi si to želeli?
Lenart: Vsi. Prav vsi bodo prišli na svoj račun. Raperji, metalci…zagotovo pa odpade opera.
Katera skladba je na nastopih najbolj zahtevna oziroma jo je najtežje izvajati?
Lenart: ŠolaŠola. (smeh)
Štras: Na našem prvem nastopu v tem letu smo se nekoliko razbremenili, saj je bila prva pesem, ki smo jo zaigrali ravno ŠolaŠola. Zdaj bomo imeli namreč turnejo po slovenskih klubih, kjer je povsem druga atmosfera, privoščimo pa si lahko nekoliko več.
Lenart: Marca in aprila nas čakajo res zanimivi nastopi, vsak koncert pa bo nekaj posebnega.
Izjava “Vse kar gre narobe, bo tudi šlo narobe”, vam je poznana. Pa je na kateri točki v vaši karieri res prišlo do katastrofe? Ponesrečeni koncerti, nesoglasja, kreativne razlike … ?
Lenart: Največji problem kot skupina imamo takrat, ko ni inspiracije. In seveda ko se moramo namesto z glasbo kdaj ukvarjati tudi z birokracijo.
Postajate vse bolj prepoznavni, a kljub temu ostajate na realnih tleh. Kako vam to uspeva?
Tomi: Takšni smo in drugega enostavno ne poznamo.
Štras: Mi smo z Novega mesta. Smo dečki z ulic, kjer smo se vsak dan družili in po mestu vozili s kolesi. Takšni bomo vedno tudi ostali.
V preteklosti ste dejali, da nase gledate kot na Beatlese, saj je vsak član benda enako pomemben. Zakaj je torej prav vsak izmed članov zasedbe MRFY nenadomestljiv?
Tomi: Vsak izmed nas ima širok spekter glasbe, ki jo rad posluša. Seveda to pomeni tudi, da se znotraj ene glasbene skupine meša ogromno različnih glasbenih okusov. Tudi med ustvarjanjem smo vedno zelo sproščeni, nimamo težav s sprejemanjem novih idej. Res smo se naučili dobro izkoristiti našo kreativo in ko smo vsi štirje skupaj, se ideje in predlogi preprosto zlijejo skupaj. Raje kot obsojamo, sprejmemo tuje zamisli in iz vsake situacije odnesemo nekaj dobrega.
Pred kratkim je izšla tudi vaša pesem Poskočna, ki ste jo posneli z Laibachi. Kak je bilo sodelovati z njimi?
Štras: Laibachi so naši veliki idoli, zato smo bili izredno počaščeni, da smo lahko z njimi ustvarjali in sodelovali. Oni so nam podali nekaj predlogov, mi smo nato zadevo podkrepili še s svojimi idejami. In zdi se mi, da je na koncu nastal res lep organski izdelek, ki se bo zapisal v slovensko glasbeno zgodovino. Pesem po našem mnenju res nosi duh časa, bomo pa sicer še videli, kako jo bo publika sprejela. Poskočna je res sveža, hkrati pa zelo povezovalna pesem.
Lenart: Predvsem mislimo, da bo pesem prišla do izraza na večjih športnih dogodkih. Želimo povezati ljudi. Ne samo z glasbo pač pa tudi s športom.
Ste pa konec meseca januarja na Instagramu objavili tudi fotografijo Štrasa in Jana Plestenjaka. Se nam morda obeta že novo sodelovanje?
Štras: Mi čakamo! Mi čakamo, da nas Jan povabi k sodelovanju. Si pa je vzel koncertni premor, kar pomeni da najverjetneje je kreativen in ustvarja novo glasbo. Tako, da čakamo in upamo, da bo delček svoje kreativne magije zlil tudi na nas.
Lenart: Če ne z Janom, pa z Žanom Serčičem!
Kaj je vaš največji cilj? Nastopati v tujini, postati svetovno prepoznavni … ? Kje se vidite čez pet let?
Štras: Dandanes se vse dogaja tako hitro, da zelo težko napovemo karkoli. Čez pet let si želimo še vedno uživati v ustvarjanju. Upam, da bomo še vedno kreativni in imeli zagon ter se veselili prav vsakega dne.
Lenart: Seveda si želimo tudi tega, da bodo čez pet let ljudje še vedno obiskovali naše koncerte in na njih uživali.
