Tanja Žagar

Odkar ima Tanja otročka, so se njene prioritete spremenile

Eva Jandl
13. 3. 2020, 06.56
Posodobljeno: 13. 3. 2020, 07.39
Deli članek:

Priljubljena pevka Tanja Žagar se je te dni zaprla v studio, saj pripravlja nov album, zaupala pa nam je tudi, kaj najraje počneta s sinom Karlom.

Sašo Švigelj
Že navsezgodaj zjutraj je na intervju prišla polna energije.

Rdečelasa pevka Tanja Žagar (37), ki je pred kratkim navdušila s plesno-pevskim spektaklom, si ni vzela časa za oddih. »Zdaj snemam pesmi, saj bom letos izdala nov album. To bo moj šesti album po vrsti. Zdaj smo tudi že sredi dogovorov, da posnamem še videospote,« nam je svoje načrte izdala Tanja. »In še nekaj zanimivega in drugačnega pri meni je to, da s septembrom odpiram zasebno glasbeno šolo. V Logatcu sem se po 15 letih poučevanja glasbe poslovila. Vse je bilo super, a dobila sem otročka, in prioritete so se spremenile. Z otrokom želim preživeti čim več časa, zato bo moja glasbena šola v Ljubljani. Ugotovila sem, da sem enostavno rojena za pedagoško delo. To je zame najlepši poklic na svetu. Med učitelji bom tudi sama, več pa še ne morem povedati, saj še načrtujemo in ustvarjamo. Rada in znam delati z otroki, sem zelo dober motivator, sploh za najmlajše,« pravi energična pevka.

S SINOM NA VAJE

Kot vsaka mama, Tanja zjutraj pelje skoraj triletnega sina Karla v vrtec. Kadar ne utegne, pa ga odpelje partner Miki Šarac. Karlo je radoveden fant s sinje modrimi očmi in Tanja skromno pravi, da sama ni nič posebnega in da je prav toliko zaposlena kot vse ostale mame. »V življenju je pač treba nekaj početi, in če imaš srečo, da lahko delaš tisto, kar te veseli, si lahko srečen in vesel. In s takim veseljem in predanostjo delu vse počnem in mi ni prav nič težko – materinstvo mi je dalo le še dodaten elan in zagon za delo. Nikoli mi ni bilo nič težko, zdaj pa mi je vse lahko,« pravi v smehu. »Sina rada vzamem tudi na glasbene vaje s svojo skupino Avantura. Sedi, nepremično gleda in posluša, najbolj pa je navdušen nad bobni. Doma tako na veliko bobnamo, ga pa nič posebej ne spodbujam h glasbi. Ko mi reče, da bi rad igral, jaz sedem za klavir, on pa zraven bobna. Ne želim ga v nič siliti. Če ga veseli glasba, bom seveda zelo vesela, ker je glasba zame nekaj najlepšega na svetu. Če pa ga bo zanimalo kaj drugega, bom tudi vesela.«