Novice Svet24

A pojdimo po vrsti. 29. septembra 2011 smo se poslovili od priljubljenega godca, moža in očeta Lojzeta Slaka, ki ga ljubitelji domačih viž in napevov pogrešamo tako po človeški kot glasbeni toplini, s katero nas je dodobra razvajal polnih 47 let. Njegove domače in glasbenega prijatelja Andreja Berganta smo povprašali, kako se ga spominjajo prav oni.

Žena Ivanka

Sin Slavko o očetu Lojzetu

"Zame je legenda, kot glasbenik in kot oče, ker vem, koliko odrekanja in truda je bilo vloženega. Rad se spominjam dni, ko sem kot majhen fantič šel z njim na službeno pot ali pa na veselico, kjer sem običajno zaspal kar na klopi."

»Kot glasbenika ga ocenjujem izjemno pozitivno. Za glasbo je bil izredno vnet, priden, vztrajen, pa tudi nenavadno kritičen do sebe in do drugih. Imel je izjemen občutek za slovenskega človeka in sploh za vse vrednote, ki živijo in nas bogatijo na naši zemljici. V nekem pogledu je bil železen človek, ki je tisto, kar si je zamislil, speljal po večkratnem preverjanju – seveda če se mu je zdelo dobro – stoodstotno do konca. Vedno sem občudovala njegovo vztrajnost in železno voljo. Vsekakor bi lahko rekla, da je za glasbo živel vsak trenutek, in zanj prav zato ni bilo ne praznika ne dopusta. Hvala bogu, da sva imela Trško goro, kjer je lahko Lojze vsaj delno dal skrbi na stran. Tudi kot o možu lahko rečem veliko lepega. Tisto, kar je obljubil, je naredil. Seveda pa sem bila kot njegova žena veliko sama. Takoj po poroki sem mu nekajkrat rekla: 'A že spet greš?' Obema je bilo hudo. Toda vse pogosteje so ga iskali in prosili za igranje, Lojzetu pa je to pomenilo veliko v življenju. Oba niti v sanjah nisva pričakovala, da bo moral toliko nastopati in biti toliko časa od doma. A vse se da prenesti. Vedno sem bila prepričana, da se bo dobro izšlo in da se bo vrnil zdrav v družino. Najhuje je bilo, ko sta bila otroka še majhna, Lojze pa je odhajal od doma po dva meseca oziroma po šest tednov skupaj. Morda mi je bilo vendarle nekoliko lažje zato, ker sem bila ves čas tudi sama v službi in zato še toliko bolj obremenjena. Sicer pa sem po Sloveniji šla velikokrat z njim na veselice in koncerte. Vesela sem, da se mu na poti ni zgodilo nič hujšega in da smo vsi ostali zdravi in zadovoljni. Kot oče je bil skoraj preveč blag, a takšen je pač bil po značaju. Otrokoma je dovolil, da sta tu in tam ušpičila kakšno malenkost, pri tem pa se je samo smejal,« pove o Lojzetu žena Ivanka.

osebni arhiv

arhiv svet24

Fantje s praprotna

Podobnega mnenja je Andrej Bergant, vodja Fantov s Praprotna, ki pravi, da je bilo srečno naključje, ko so se srečali pred 53 leti. »Lojzetu je naše petje takoj ugajalo, nam je pa tudi njegovo igranje na diatonično harmoniko vzbudilo občudovanje. Lojzetova ustvarjalna sposobnost in pravi čut za lepe melodije sta nam vzbudila spoštovanje do skladatelja in nam vlivala veselje do dela. Ta muzika nas je prevzela in zasvojila. Pravim, da nas je 'slak' prerasel. V času največje Lojzetove ustvarjalnosti smo vsako leto posneli tudi po 24 novih melodij v veliki zagnanosti in z navdušenjem. Če sodeluješ v skupini, ki jo vodi razsoden človek in tako velik ustvarjalni talent, kot je Lojze, potem se niti ne zaveš, kdaj je minilo 47 let (1964–2011) našega skupnega petja in igranja.«

Potujoča razstava že 15. oktobra

arhiv svet24

Več podobnih vsebin je na voljo na spletnem mestu Radia Veseljak.

In da njegova ustvarjalnost nikoli ne bo pozabljena, bo poskrbela potujoča razstava Moje plošče so moje knjige. Gre za prvi del širše zasnovane razstave o Lojzetu Slaku, njegovi plodoviti glasbeni in življenjski poti ter bogati glasbeni zakladnici, v kateri je Lojze Slak prikazan kot glasbenik, vodja ansambla, družinski član in prijatelj.

V potujoči razstavi so v celovitem in strnjenem kronološkem pregledu glasbenega ustvarjanja legendarnega godca in ustvarjalca svoje smeri v narodnozabavni glasbi predstavljeni tudi člani Slakovih zasedb in njihova pomembnejša priznanja in dosežki.

arhiv svet24