Narges Mohamandi

Nobelova nagrajenka za mir obsodila režim v Iranu

STA/U.C.
10. 12. 2023, 16.12
Posodobljeno: 10. 12. 2023, 16.33
Deli članek:

Iranka Narges Mohamadi je danes prejela Nobelovo nagrado za mir. V imenu 51-letnice, ki prestaja zaporno kazen v Iranu, sta nagrado na podelitvi v Oslu prevzela njena otroka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prebrala sta sporočilo, v katerem je med drugim obsodila "tiranski in protiženski" verski režim v Iranu.

Profimedia
Nobelova nagrajenka za mir prestaja zaporno kazen v Iranu.

Mohamadi, ki so jo leta 2021 zaprli zaradi boja proti obveznemu nošenju hidžaba in proti smrtni kazni v Iranu, je norveški Nobelov odbor oktobra podelil nagrado "za njen boj proti zatiranju žensk v Iranu in boj za spodbujanje človekovih pravic in svobode za vse".

V govoru je nagrajenka izrazila upanje, da bo Nobelova nagrada pomagala okrepiti aktivistično gibanje v Iranu, ki od islamistične vlade v državi zahteva pravice in pošteno obravnavo. Prepričana je, da bo iransko ljudstvo premagalo avtokratski režim, ki ga je vsilila vlada, ki je izgubila legitimnost in javno podporo, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Sem Iranka, ki ponosno in častno prispeva k civilizaciji, ki jo trenutno zatira tiranska verska vlada," je nadaljevala. "Sem zapornica, ki je prepoznala nujnost svojega obstoja in našla vero v prestajanju globokega in dušo parajočega trpljenja, ki je posledica pomanjkanja svobode, enakosti in demokracije," je še sporočila Mohamadi.

Aktivistka za človekove pravice je v soboto na svoji strani na Instagramu, ki jo zanjo vodijo prijatelji v tujini, sporočila, da je začela tridnevno gladovno stavko. "Na dan podelitve Nobelove nagrade želim biti glas Irancev, ki protestirajo proti nepravičnosti in zatiranju," je zapisala.

V Oslu in Stockholmu so danes, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja Alfreda Nobela (1833-1896), podelili letošnje Nobelove nagrade. Vsaka prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 960.000 evrov.

Nagrada za medicino je romala v roke madžarske znanstvenice Katalin Kariko in ameriškega znanstvenika Drewa Weissmana za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv. Nagrado za fiziko so prejeli raziskovalci elektronov v materiji - Francoz Pierre Agostini, Madžar Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier.

Na področju kemije je švedska akademija za raziskovanje kvantnih pik nagradila raziskovalce Moungija Bawendija, Louisa Brusa in Alekseja Ekimova, ki delujejo v ZDA. Nagrado za literaturo po zaslugi svojih inovativnih iger in proze, ki daje glas neizrekljivemu, prejme norveški pisatelj Jon Fosse.

Dobitnica nagrade za ekonomijo, ki je edina, ki je v svoji oporoki ni zapisal Nobel osebno, je ameriška ekonomistka in profesorica na Harvardu Claudia Goldin za napredek pri razumevanju uspešnosti žensk na trgu dela.