Podnebne spremembe

Se zavedamo resnosti: Letošnji junij globalno najtoplejši doslej

P.K./STA
6. 7. 2023, 11.45
Deli članek:

Letošnji junij je bil na globalni ravni najtoplejši doslej, je danes sporočil evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Povprečna temperatura je znašala 16,5 stopinj Celzija, kar je 0,5 stopinje nad 30-letnim povprečjem. Gre za zadnje v nizu zaskrbljujočih poročil, ki kažejo na pospešeno segrevanje planeta.

Profimedia
Na Kitajskem bo huda vročina.

Kot je v izjavi navedel C3S, je letošnji junij krepko presegel rekord izpred šestih let. Rekordne junijske temperature so meteorologi izmerili v severozahodni Evropi, kjer so v vodah okoli Irske, Velike Britanije in v Baltskem morju zabeležili "izjemne morske vročinske valove". Obseg antarktičnega ledu je dosegel najnižjo raven od začetka satelitskih merjenj in je bil kar 17 odstotkov pod povprečjem.

Bistveno topleje kot ponavadi je bilo v delih Kanade, ZDA, Mehike, Azije in vzhodne Avstralije, po drugi strani pa je bilo nekoliko hladneje v zahodni Avstraliji in zahodu ZDA in Rusije, so še navedli pri C3S.

Poleg visokih površinskih temperatur svetovnih oceanov je velik dejavnik pri rekordnih globalnih temperaturah tudi El Nino. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v torek potrdila, da se vrača ta vremenski pojav, zaradi katerega naj bi po svetu v bližnji prihodnosti pustošile suše, požari, poplave in monsuni. El Nino se zgodi vsakih nekaj let zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana.

Slabi obeti

ZN so vlade držav po svetu posvarili, naj bodo pripravljene. "Napoved El Nina je znak vladam po vsem svetu, da se pripravijo na omejevanje njegovih posledic na zdravje ljudi, ekosisteme in gospodarstva," je sporočil generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Z 90-odstotno gotovostjo bo El Nino prevladoval v drugi polovici letošnjega leta, obsega njegove pojavnosti pa še ni mogoče določiti, so ocenili pri WMO in ob tem izrazili skrb, da bi se lahko posledice podnebnih sprememb še poslabšale zaradi dodatnih učinkov segrevanja.

Letošnje poletje na severni polobli je že zaznamovalo nekaj izrednih vremenskih pojavov, vključno s sušo v Španiji in vročinskimi valovi na Kitajskem in v ZDA. Kitajska državna meteorološka agencija je denimo danes po vsej državi razglasila oranžni alarm zaradi visokih temperatur in napovedala, da se bo vročinski val, ki že več kot teden dni pesti številne kitajske regije, nadaljeval še nekaj dni. Za Peking je vlada razglasila celo rdeči alarm in odredila prekinitev del na prostem.

Alarm najvišje stopnje

Po podatkih kitajske meteorološke agencije bodo temperature v Pekingu in regijah Tianjin, Hebei, Henan, Shandong, Xinjiang, Ningxia in Shaanxi v osrednjem in severnem delu Kitajske čez dan presegle 35 stopinj Celzija. V nekaterih regijah, denimo v okolici prestolnice, bi se lahko temperature povzpele tudi do 40 stopinj Celzija. Kitajska vlada je zato za danes v Pekingu po poročanju kitajskih in ameriških medijev razglasila najvišji rdeči alarm in odredila prekinitev dela na prostem, vladnim službam pa so naročili, naj starejšim in bolnim zagotovijo bivanje v ohlajenih prostorih.

Kitajska uporablja tristopenjski barvni sistem opozarjanja na visoke temperature, pri čemer rdeča pomeni najstrožje opozorilo, sledita pa ji oranžna in rumena. Meteorološka agencija opozarja, da bi vročinski val lahko ponekod vztrajal do prihodnjega ponedeljka.

Poleg visokih temperatur se nekatere regije na Kitajskem soočajo tudi z močnim deževjem in posledičnimi poplavami, ki so letos v osrednjih regijah, kot so Chongqing, Hunan, Sečuan in Jiangxi, terjale že več deset smrtnih žrtev in prizadele več kot milijon ljudi.