»najtemnejši dnevi v vojni«

Mraz bo tokrat zarezal še bolj ostro: kako preživeti zimo brez ogrevanja, vode in elektrike?

Savo Radjenovič
27. 11. 2022, 07.15
Posodobljeno: 27. 11. 2022, 09.29
Deli članek:

Ukrajinci bodo v naslednjih mesecih na lastni koži izkusili, kako je videti vojna, v kateri sovražnik kot orožje uporabi zimo.

Profimedia
Prebivalci Hersona se pripravljajo na zimo.

»Lahko si predstavljate, kako huda bi lahko bila ta zima za Ukrajince, ki se srečujejo s pomanjkanjem energije, izpadi elektrike, pomanjkanjem vode, ogrevanja, nafte. Vse to zaradi ruskega uničevanja kritične civilne infrastrukture,« je nedavno opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Po devetih mesecih vojne z Rusijo se Ukrajinci trenutno pospešeno pripravljajo na novo hudo bitko, prihajajočo zimo. Mraz bo tokrat zarezal še bolj ostro, globlje do kosti, ki bodo zaradi brutalne strategije ruske vojske še bolj izpostavljene naravnim silam. Ruska vojska je prejšnji torek, po umiku iz mesta Herson na jugu države, izvedla enega najobsežnejših raketnih napadov na Ukrajino do zdaj. Tarča več kot 80 raket je bila predvsem energetska infrastruktura, napad pa je bil le še eden v vrsti mnogih, pri čemer Rusi ciljajo tako termoelektrarne in hidroelektrarne kot daljnovode in razdelilne transformatorske postaje. Predvsem zadnje, ki jih je veliko, precej več kot sistemov protiletalske obrambe, je pred napadi težko zaščititi, Rusi pa z njihovim uničenjem onemogočajo distribucijo elektrike po državi in tudi njen uvoz iz drugih evropskih držav.

Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) ocenjujejo, da bodo v Ukrajini to zimo ogrožena življenja milijonov ljudi, saj je poškodovana ali uničena približno polovica energetske infrastrukture, pri čemer bodo glede na napovedi meteorologov na nekaterih območjih temperature padle tudi na minus 20 stopinj Celzija, kar je za ukrajinsko zimo nekaj običajnega. Ocenjujejo tudi, da bi lahko v iskanju toplote in varnosti svoje domove zapustilo tudi do tri milijone prebivalcev. Ti se že pospešeno pripravljajo na to, kar jih čaka, s polno paro delajo tudi uslužbenci energetskih podjetij. »Da bi čim bolj skrajšali trajanje izpadov električne energije, ekipe na terenu delajo 24 ur na dan, brez prostega dneva,« so pojasnili pri ukrajinskem ministrstvu za energetiko, a so oblasti prebivalce vseeno pozvale, naj z energijo varčujejo in se pripravijo na »dolgo zimo z rednimi izpadi«.

Profimedia
Pogreb ukrajinskega vojaka Vitalija Kolesnika v Kijevu.

Kot palec velika luknja

»Veliko je škode zaradi šrapnelov, a ta je najhujša,« je za ameriško neprofitno medijsko hišo NPR pojasnil električar Mihajlo Voinov, ki je v majhni vasici vzhodno od Harkova popravljal razdelilno postajo. Na kovinskih vratih tamkajšnje razdelilne postaje je bila vidna le luknjica v velikosti palca. Šrapnel je zadel oljni transformator, iz katerega je steklo olje. Samo popravilo te postaje bo po njegovih navedbah stalo več tisoč evrov, posameznih delov, kot so transformatorji, pa primanjkuje, zato morajo nanje pogosto čakati tudi več tednov. A gre v napadu na to vasico samo za šrapnel, ki je zadel razdelilno postajo, medtem ko ruska vojska po Ukrajini bombardira celotne elektrarne. Voinov ocenjuje, da bo vas brez elektrike več mesecev. Tako je večina lokalnega prebivalstva že zapustila svoje domove. Med peščico, ki je ostala, sta zakonca Lisicki, ki sta krater na svojem dvorišču, ki ga je »izkopala« ruska raketa, napolnila z razbitim steklom in kadavrom enega od v napadu poginulih hišnih psov.

Profimedia
Prvi letošnji sneg v Kijevu.

Ogromna škoda

V Ukrajini, kjer je bila jesen do zdaj, podobno kot v drugih delih Evrope, precej mila, celo topla, so se v teh dneh temperature že začele spuščati pod ničlo, ukrajinske oblasti pa predvidevajo, da se bo več milijonov Ukrajincev z izpadi električne energije srečevalo vse do konca marca. Pri ukrajinskem nacionalnem operaterju električnega omrežja Ukrenergo so škodo na infrastrukturi označili za »kolosalno,« nepoškodovana pa naj ne bi ostala nobena termoelektrarna ali hidroelektrarna.

»Preprosto ne moremo proizvesti toliko elektrike, kot je lahko porabijo potrošniki,« je dejal izvršni direktor Ukronegra Volodimir Kudricki. Že dlje časa ne obratuje tudi jedrska elektrarna Zaporožje, največja nuklearka v Evropi, ki je Ukrajini pred vojno zagotavljala več kot petino električne energije. Zaradi napadov so se ustavila tudi dela v dveh največjih premogovnikih.

Z načrtovanimi izpadi, ki so posledica popravil, se trenutno srečujejo v vseh ukrajinskih regijah, s povišanjem porabe električne energije pa se povečuje tudi možnost nenačrtovanih izpadov. Uslužbenci energetskih podjetij si na vse kriplje prizadevajo, da bi popravila na infrastrukturi v veliki meri zaključili še pred prihodom prvega pravega zimskega mraza, a je za kaj takega malo možnosti, saj bodo nebo nad Ukrajino slej ko prej znova zastrle nove ruske rakete. Prebivalcem so zato že položili na dušo, naj poskrbijo za zaloge toplih oblačil, odej, spalnih vreč in drugih najnujnejših potrebščin. »To je bolje storiti zdaj, kot pa pozneje živeti v obupu,« je pred dnevi dejal Sergej Kovalenko, prvi mož energetskega podjetja YASNO, ki v Kijevu bdi nad oskrbo z elektriko. V še večji zagati so prebivalci nedavno osvobojenega Hersona, kjer je ruska vojska pred umikom uničila večino energetske infrastrukture. Tem so omogočili začasno selitev na druga, »varnejša« območja, kjer oskrba z elektriko in ogrevanje nista pod tako velikim vprašajem.

Profimedia
Mesto Herson, iz katerega so se nedavno umaknile ruske sile, je brez vode in elektrike.

Kurili bodo na drva

Tisti prebivalci, ki imajo to možnost, in tudi številna podjetja se za najnujnejše potrebe zanašajo na plinske agregate, ki nudijo zgolj zasilno oskrbo z elektriko, za velik delež prebivalstva pa bodo osnovno gorivo za ogrevanje najverjetneje predstavljala drva. Kot je pojasnila regionalna direktorica ameriške nevladne organizacije Mednarodni odbor za reševanje (IRC) za Ukrajino Marysia Zapasnik, »preprosto nimamo sredstev, da bi lahko v primeru obsežnih izpadov elektrike, ki bodo trajali dlje časa, ljudem nudili pomoč, ki jo potrebujejo«.

Številne humanitarne organizacije po svetu v Ukrajino že pošiljajo zimska oblačila, debele odeje ter različno opremo za ogrevanje, kot so denimo električni grelniki, za delovanje katerih pa seveda potrebuješ – elektriko. Enega takih grelnikov je dobila tudi 71-letna Halina Zahorodnik iz Izjuma, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila na začetku septembra. Kot je za NPR pojasnila upokojenka, ki ji odprtine, kjer bi morala biti okna, prekriva plastična folija, nima namena oditi nikamor, zimo bo preživela doma. In kako se bo grela, če ne bo elektrike? »Ne vem. Morda bom zakurila svoje knjige,« je odgovorila. Prebivalci razbita okna na hišah prekrivajo s folijo in iverkami, ki jih v Ukrajino dostavljajo Združeni narodi.

V zadnjih mesecih v državi beležijo znatno povečanje povpraševanja po pečeh in kotlih na drva. Zaloge so pošle, povpraševanje pa je tako veliko, da so jih začeli kar sami izdelovati pripadniki teritorialne obrambe. Te doma izdelane in ročno varjene peči so večinoma namenjene vojakom, ki bodo zimo preživeli na prvi bojni črti.

Profimedia
Porušena stanovanjska zgradba v kraju Irpin nedaleč od Kijeva.

Za mnoge edina rešitev nezakonita sečnja

Ker bodo letos za mnoge prebivalce glavno gorivo predstavljala drva, so se oglasile tudi nekatere ukrajinske okoljevarstvene organizacije, ki jih skrbi pretirano krčenje gozdov, a je njihov glas ob »hrupu«, ki ga ustvarja stiska ljudi, pravzaprav neslišen. Ukrajinsko ministrstvo za okolje je od začetka ruske invazije že večkrat opozorilo, da se bo nezakonita sečnja kaznovala, tudi če v državi divja vojna. Po navedbah ukrajinskega ministra za okolje Ruslana Strileca je bila v vojni zaradi »jarkov, eksplozij in požarov« poškodovana že tretjina ukrajinskih gozdnih območij. Ukrajinske oblasti so medtem razširile posebno državno shemo, v okviru katere lahko državljani letos kupijo do 15 kubičnih metrov kurilnega lesa, kar je dvakrat toliko, kot jim je ta shema omogočala pred letom dni. A pri tem obstajajo tako logistične kot birokratske težave, mnogi si tega tudi ne morejo privoščiti, zato se raje zanašajo na nezakonito sečnjo. Prebivalci na območjih, kjer so divjali boji, to izvajajo predvsem v požganih in uničenih gozdovih, v katerih so bili pred umikom ruski vojaki. Menijo namreč, da bo morala za sečnjo v teh gozdovih tako ali tako slej ko prej poskrbeti država. A je delo nevarno, saj so ta območja posejana z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

V Ukrajini sicer ni na udaru samo energetska infrastruktura, zimsko obdobje bo le stežka prenesel tudi zdravstveni sistem, ki ga po navedbah SZO čakajo »najtemnejši dnevi v vojni«. Po njihovih ocenah je ruska vojska od začetka invazije izvedla že več kot 700 napadov na zdravstveno infrastrukturo. Bolnišnice že tako izdatno polnijo vojaki. Ti bodo v temperaturah pod ničlo zimo preživeli na bojiščih, a bo, kot kaže, vsaj za ukrajinske bojevnike nekoliko bolje poskrbljeno kot za njihove ruske sovražnike. V zvezi Nato namreč že več mesecev zbirajo zimska vojaška oblačila in drugo zaščitno vojaško opremo, ki jo pošiljajo v Ukrajino. Tako je denimo izdatno pomoč z zimsko opremo nedavno obljubila Kanada. Kanadski vojaki so vajeni nizkih temperatur, ustrezne kakovosti je zato tudi njihova oprema. Do konca novembra bodo v Ukrajino poslali približno 25 milijonov evrov vreden paket pomoči, ki bo med drugim vključeval vse od zimskih vojaških škornjev do rokavic, bund in  druge zimske opreme. Izdatno pomoč Zahoda, s katero bodo lažje prebrodili zimo, bo dobilo tudi splošno prebivalstvo. Evropska unija Ukrajini pomaga tako finančno kot materialno, pri čemer jo oskrbuje predvsem z bivalnimi enotami, primernimi za zimo, in opremo na področju oskrbe z energijo, vključno z električnimi generatorji. Kot je nedavno potrdil Lenarčič, je pri tem zelo dejavna tudi Slovenija.

Čeprav so v večjem delu Ukrajine v zadnjem tednu dočakali prve snežinke, prava zima šele prihaja. »Povedano preprosto, ta zima bo potekala v znamenju preživetja,« je pred dnevi dejal Hans P. Kluge, regionalni direktor SZO za Evropo.

Profimedia
Ukrajinski reševalci in gasilci v Bahmutu v regiji Doneck, ki ga že mesece napadajo ruske sile, so si pred zimo v prostorih postavili peč na trda goriva.