Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji v Strasbourgu danes napovedala ustanovitev posebnega organa za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami. Ob tem je napovedala, da bo EU v luči globalnega spoprijemanja s pandemijo covida-19 podarila dodatnih 200 milijonov odmerkov cepiva za revnejše države.

Ustanovitev novega organa za soočanje z zdravstvenimi krizami

Evropska komisija želi okrepiti pripravljenost EU na pandemije. Von der Leynova je zato danes napovedala vzpostavitev in delovanje posebnega evropskega organa za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami, imenovanega Hera. To bo EU omogočilo hitrejše in lažje prepoznavanje prihodnjih groženj za zdravje, je dejala.

Vzpostavitev omenjenega organa je del načrtov za oblikovanje evropske zdravstvene unije, ki jo je Evropska komisija napovedala lani.

Kot je dejala von der Leynova v svojem govoru pred poslanci Evropskega parlamenta, ima EU zmogljivosti in znanje ter pristojne nacionalne organe. Vse to je treba združiti in zagotoviti obsežna sredstva. Zato predlaga "novo misijo za zdravstveno pripravljenost in odpornost za celotno EU", za kar naj bi Unija do leta 2027 zagotovila 50 milijard evrov.

Revnejšim državam bo namenjene skoraj pol milijarde odmerkov cepiva

"Pandemija je maraton, ne tek na kratke proge," je opozorila. Ena od prednostnih nalog zato ostaja pospešiti cepljenje po vsem svetu.

Evropska unija bo revnejšim državam ob že obljubljenih 250 milijonih odmerkov do sredine prihodnjega leta podarila dodatnih 200 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19, je napovedala.

Skrbi zaradi razlik v precepljenosti po EU

Pri tem je izpostavila tudi uspešno kampanjo cepljenja v Evropi. Spomnila je, da je v EU polno cepljenih več kot 70 odstotkov odraslih. Poleg tega je bilo v Evropi razdeljenih več kot 700 milijonov odmerkov cepiva, več kot 700 milijonov odmerkov pa poslanih preostalemu svetu, več kot 130 državam.

V svojem govoru je opozorila tudi na zaskrbljujoče razlike v stopnji precepljenosti v EU. V Evropi je zagotovljenih 1,8 milijarde dodatnih odmerkov. "To bo zadoščalo za nas in naše sosedstvo, ko bomo potrebovali poživitvene odmerke. Storimo vse, kar je v naši moči, da ti odmerki ne bodo povzročili pandemije med necepljenimi," je pozvala.

Poziv k ustanovitvi evropske obrambne unije

Von der Leynova je v govoru spregovorila tudi o spremenjenih geopolitičnih razmerah v svetu. Pri tem je omenila zadnje dogodke v Afganistanu po umiku zavezniških sil in prihodu talibanov na oblast, iz česar da je treba potegniti nauke. Tukaj se po njenem prepričanju postavljajo tudi varnostna in obrambna vprašanja.

Predsednica je pri tem izpostavila partnerstvo z Natom. Z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom sodelujejo pri pripravi nove skupne izjave EU in Nata, ki bo predstavljena pred koncem leta, je povedala.

Po njenem prepričanju bi morala biti EU sposobna zagotavljati varnost, za kar pa da potrebujemo evropsko obrambno unijo. V tem smislu bi bilo treba postaviti temelje za skupno odločanje, izboljšati interoperabilnost, potrebujemo pa tudi evropsko politiko za kibernetsko obrambo, je navedla.

Ključen proces pri tem bo strateški kompas, katerega cilj je okrepiti strateško avtonomijo Evrope. Napovedala je, da bo s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta sklicala vrh o evropski obrambi.

Drugi govor o stanju v Uniji za von der Leynovo

Predsednica Evropske komisije von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji danes predstavila dosežke preteklega leta in prednostne naloge v prihajajočem letu. To je njen drugi govor od nastopa mandata novembra 2019.

V tokratnem govoru se je osredotočila na okrevanje po pandemiji covida-19, poudarek pa je bil tudi na zeleni in digitalni Evropi ter vlogi EU v svetu. Predsednica je ob tem napovedala tudi zakon o svobodi medijev in pozvala k ustavitvi groženj novinarjem.

Predsednica ali predsednik Komisije dosežke in prednostne naloge tradicionalno predstavi septembra v nastopu pred poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Zaradi pandemije je lanski govor o stanju v Uniji predstavila v Bruslju.